BERLIN (četrtek, 22. september 2011, RV) – Po srečanju z nemškim predsednikom
Wulffom se je Benedikt XVI. sestal še s kanclerko Angelo Merkel. Popolne ob 16. uri
in 15 minut pa se je začel obisk nemškega parlamenta, med katerim je Benedikt XVI.
zbrane parlamentarce v dvorani parlamenta tudi nagovoril. Sveti oče je pozdravil zbrane
parlamentarce in izrazil veselje, da lahko na njihovo povabilo spregovori kot papež
njim, ki so bili demokratično izvoljeni v ta parlament kot predstavniki ljudstva,
da bi delali za dobro Zvezne republike Nemčije.
Sveti oče je začel svoje razmišljanje
o temeljih prava s pripovedjo iz Knjige kraljev, kjer mlademu Salomonu Bog podeli
to, kar ga je prosil. Lahko bi si izbral uspeh, bogastvo, smrt sovražnikov... Ničesar
od tega si ni izbral, temveč je prosil: »Daj torej svojemu služabniku poslušno
srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim!«
(1Kr 3,9). S to svetopisemsko pripovedjo je sveti oče nakazal, kaj naj bi bilo za
politika pomembno, saj ga ne bi smela vodili želja po uspehu ali po materialnem zaslužku
temveč zavzemanje za pravičnost in ustvarjanje pogojev za mir. Ob tem je papež z besedami
sv. Avguština: »Odvezmi pravo in videl boš, ali se še razlikuje država od tolpe razbojnikov?«
spomnil na preteklost nemške zgodovine, ko je zaradi ločitve med pravom in oblastjo
prišlo do ogrožanja vsega sveta.
Nadalje je sveti oče pojasnil, kako lahko
ostane politik zvest svojemu poslanstu ter zna razločevati med dobrim in zlim, med
pravimi zakoni in samo navideznimi zakoni. »V večini primerov lahko zadeve pravno
uravnavamo z večino v parlamentu. Vendar pa za nekatera temeljna pravna vprašanja
predvsem na področju človekovega dostojanstva kriterij večine ne zadostuje.«
Papež
je nadalje parlamentarcem pojasnil, da Cerkev ni nikoli zagovarjala verskega prava,
kot je to v mnogih religijah, temveč je temelje vedno iskala v filozofiji ter s tem
priznala kot edini verodostojen vir prava medsebojno povezanost razuma in
narave. Zato Cerkev zagovarja naravno pravo in objektivni razum, kljub današnji
prevladujoči pozitivistični miselnosti. Izhajajoč iz tega je papež dokazal, kako pozitivistična
miselnost, ki zagovarja samo funkcionalno vrednost prava, pravzaprav zooža pogled.
Zato je papež pozval: »Potrebno je na stežaj odpreti okna. Ponovno moramo videti širino
sveta, neba in zemlje ter se naučiti uporabljati vse to na prav način.« Pri tem pa
se postavlja vprašanje, kako to uresničiti. Papež je razložil, da lahko pri tem pomaga
bogata kulturna dediščina Evrope. »Saj so se na osnovi prepričanja o obstoju Boga
Stvarnika oblikovale ideje o človekovih pravicah, o enakosti vseh ljudi pred zakonom,
priznanje nedotakljivosti človekovega dostojanstva vsake osebe ter čut odgovornosti
za lastno delovanje.« Sveti oče je še dodal: »Evropska kultura se je porodila iz srečanja
med Jeruzalemom, Atenami in Rimom, med srečanjem vere v Izraelovega Boga, filozofskim
razmišljanjem Grkov ter pravniško miselnostjo Rimljanov. To trojno srečanje oblikuje
evropsko istovetnost. V zavesti odgovornosti človeka pred Bogom ter priznanju nedotakljivosti
človekovega dostojanstva, so se izoblikovala merila prava, katera smo v tem zgodovinskem
trenutku poklicani, da jih branimo.«