Benedikt XVI. nagovoril nemški parlament

BERLIN (četrtek, 22. september 2011, RV) – Po srečanju z nemškim predsednikom Wulffom se je Benedikt XVI. sestal še s kanclerko Angelo Merkel. Popolne ob 16. uri in 15 minut pa se je začel obisk nemškega parlamenta, med katerim je Benedikt XVI. zbrane parlamentarce v dvorani parlamenta tudi nagovoril. Sveti oče je pozdravil zbrane parlamentarce in izrazil veselje, da lahko na njihovo povabilo spregovori kot papež njim, ki so bili demokratično izvoljeni v ta parlament kot predstavniki ljudstva, da bi delali za dobro Zvezne republike Nemčije.

Sveti oče je začel svoje razmišljanje o temeljih prava s pripovedjo iz Knjige kraljev, kjer mlademu Salomonu Bog podeli to, kar ga je prosil. Lahko bi si izbral uspeh, bogastvo, smrt sovražnikov... Ničesar od tega si ni izbral, temveč je prosil: »Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim!« (1Kr 3,9). S to svetopisemsko pripovedjo je sveti oče nakazal, kaj naj bi bilo za politika pomembno, saj ga ne bi smela vodili želja po uspehu ali po materialnem zaslužku temveč zavzemanje za pravičnost in ustvarjanje pogojev za mir. Ob tem je papež z besedami sv. Avguština: »Odvezmi pravo in videl boš, ali se še razlikuje država od tolpe razbojnikov?« spomnil na preteklost nemške zgodovine, ko je zaradi ločitve med pravom in oblastjo prišlo do ogrožanja vsega sveta.

Nadalje je sveti oče pojasnil, kako lahko ostane politik zvest svojemu poslanstu ter zna razločevati med dobrim in zlim, med pravimi zakoni in samo navideznimi zakoni. »V večini primerov lahko zadeve pravno uravnavamo z večino v parlamentu. Vendar pa za nekatera temeljna pravna vprašanja predvsem na področju človekovega dostojanstva kriterij večine ne zadostuje.«

Papež je nadalje parlamentarcem pojasnil, da Cerkev ni nikoli zagovarjala verskega prava, kot je to v mnogih religijah, temveč je temelje vedno iskala v filozofiji ter s tem priznala kot edini verodostojen vir prava medsebojno povezanost razuma in narave. Zato Cerkev zagovarja naravno pravo in objektivni razum, kljub današnji prevladujoči pozitivistični miselnosti. Izhajajoč iz tega je papež dokazal, kako pozitivistična miselnost, ki zagovarja samo funkcionalno vrednost prava, pravzaprav zooža pogled. Zato je papež pozval: »Potrebno je na stežaj odpreti okna. Ponovno moramo videti širino sveta, neba in zemlje ter se naučiti uporabljati vse to na prav način.« Pri tem pa se postavlja vprašanje, kako to uresničiti. Papež je razložil, da lahko pri tem pomaga bogata kulturna dediščina Evrope. »Saj so se na osnovi prepričanja o obstoju Boga Stvarnika oblikovale ideje o človekovih pravicah, o enakosti vseh ljudi pred zakonom, priznanje nedotakljivosti človekovega dostojanstva vsake osebe ter čut odgovornosti za lastno delovanje.« Sveti oče je še dodal: »Evropska kultura se je porodila iz srečanja med Jeruzalemom, Atenami in Rimom, med srečanjem vere v Izraelovega Boga, filozofskim razmišljanjem Grkov ter pravniško miselnostjo Rimljanov. To trojno srečanje oblikuje evropsko istovetnost. V zavesti odgovornosti človeka pred Bogom ter priznanju nedotakljivosti človekovega dostojanstva, so se izoblikovala merila prava, katera smo v tem zgodovinskem trenutku poklicani, da jih branimo.«

Audio: