V ljubljanski metropoliji nedelja svetniških kandidatov: Andrej Majcen

SLOVENIJA (nedelja, 18. september 2011, RV) – Danes je nedelja svetniških kandidatov Metropolije Ljubljana med katerimi so: škof Friderik Baraga, škof Janez Frančišek Gnidovc, Andrej Majcn SDB in nadškof Anton Vovk. V ospredju letošnjega praznovanja je salezijanski duhovnik in misijonar Božji služabnik Andrej Majcen.

Slovesnost je potekala v cerkvi Matere Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Sveto mašo je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres, pridigal je novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Somaševala sta še nadškofa Hočevar in Uran, škof Štumpf in 63 duhovnikov. Somaševal je tudi vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chavez.

Msgr. Andrej Glavan je med homilijo dejal: »Lahko rečemo, da imamo Slovenci kot majhen narod, veliko slavnih misijonarjev in misijonark. Na vse smo ponosni, še posebej na vse, ki so ponesli sloves naše domovine, njene vernosti, delavnosti in svetosti v svet. To so misijonar in apostolski vikar v Kartumu, apostol južnega Sudana Ignacij Knoblehar, čeprav še ni med priznanimi božjimi služabniki; veliki apostol Indijancev škof Friderik Baraga, apostolski administrator in misijonar na Kitajskem Jožef Kerec, škof Janez Frančišek Gnidovec, ki ga je Božja previdnost kot duhovnika misijonske družbe lazaristov poslala na misijonsko področje nekaj let prej osvobojene Makedonije.«

»Danes se bo naš duhovni pogled ustavil na misijonarju Andreju Majcnu (1904–1999), ki ga od lanske jeseni kličemo božji služabnik. Gospod ga je v azijski vinograd poklical pred 76. leti. Po priimku je sicer majcen, kar pomeni majhen, a slaven in velik misijonar med Kitajci in v Vietnamu. Tam ga še danes častijo kot misijonsko legendo. Imajo ga za patriarha, ustanovitelja vietnamskih salezijancev in nič manj kot za vietnamskega don Boska. Ni čudno, da so ga Vietnamci stalno prosili in nadlegovali, da bi se vrnil kot njihov Abraham za vedno nazaj, kar si je tudi sam želel, a mu zdravniki tega zaradi slabega zdravja niso dovolili.«

»V čem je skrivnost Majcnovih uspehov? – Na praznik Marije Vnebovzete je prejel misijonski križ, česar se je do zadnjega rad spominjal s solzami v očeh. Že kot mlademu učiteljiščniku mu je mati v Krškem naročala: »Ko boš šel v šolo, ne pozabi mimogrede stopiti za trenutek v frančiškansko cerkev, saj greš lahko pri enih vratih noter pri drugih pa ven, se pokrižaš z blagoslovljeno vodo, kratko zmoliš in se priporočiš Mariji.«

»Revna in preprosta mati mu je s tem dala bogato doto, iz katere je črpal vse življenje. Marija je postala njegova življenjska sopotnica. Marija je ostala vse življenje njegova največja ljubezen in opora v srcu. Večkrat je ponavljal: »Brez Marije nisem nič.« Imel je otroško zaupanje vanjo. Ko je v času misijonskega delovanja zlasti v Vietnamu pokalo in so padale bombe, je z velikim zaupanjem potrosil po strehi zavoda Marijine svetinjice in, kot je zagotavljal, se jim nikoli ni zgodilo nič hudega.«

»Bil je pričevalec prave dobrote. – Ko so ga vietnamski sobratje obiskovali na Rakovniku, so povedali: »Nikdar v življenju nismo srečali človeka, ki bi bil bolj strog in zahteven, seveda najprej do sebe, kakor je bil gospod Majcen, vendar tudi nobenega, ki bi bil bolj dobrohoten in razumevajoč, kakor je bil on.« To je bil čudež njegove vsestranske uspešnosti, ko je bil ravnatelj šol, magister novincev in graditelj zavodov in cerkva, za kar je dobil tudi vietnamsko državno odlikovanje.«

Audio:

Audio celotna homilija: