Kardinal Koch o temi ekumenizma v nauku papeža Benedikta XVI.: Edinost v globini vere
VATIKAN (nedelja, 18. september 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je že takoj
na začetku pontifikata kot eno svojih prednostnih nalog opredelil prizadevanje za
»obnovo polne in vidne edinosti med vsemi, ki hodijo za Kristusom.« Tako je
za vatikanski časopis L'Osservatore Romano zatrdil kardinal Kurt Koch, predsednik
Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani. Med apostolskim potovanjem
v Nemčijo je med drugim na programu namreč tudi srečanje s predstavniki evangeličanske
Cerkve. Sveti oče bo vodil ekumensko bogoslužje v mestu Erfurt, kjer je Martin Luther
na začetku svojega delovanja živel kot avguštinski menih. Prav to srečanje daje tokratnemu
potovanju poseben ekumenski poudarek.
Kurt Koch je v nadaljevanju spomnil na
papeževo prizadevanje na področju ekumenizma v preteklosti. Še kot kardinal Ratzinger
je odigral pomembno vlogo na čelu ekumenske komisije, ki je bila ustanovljena po obisku
Janeza Pavla II. v Nemčiji, leta 1980. Skupaj s protestantskim škofom Eduardom Lohsejem
sta podala predlog o usmeritvi ekumenskega dialoga v študij, namenjen ugotavljanju,
če imajo spori glede nauka iz 16. stoletja še vedno enak vpliv na sogovornika in če
še vedno ločujejo Cerkve. Ta pobuda je v kasnejših desetletjih obrodila več sadov.
Prizadevanje
kardinala Ratzingerja pa je vedno spremljalo tudi globoko teološko premišljevanje
o tematiki ekumenizma. Le-to je imelo pomembno mesto v njegovih delih vse od časa,
ko je deloval kot univerzitetni profesor. Po besedah kardinala Kocha ekumenizem danes
ogrožata dva elementa. Po eni strani mu grozi zaprtost v svoje lastno versko prepričanje,
ki se osredotoča prav na tisto posebnost, ki je v nasprotju z drugimi. Po drugi strani
pa ekumenizem ogroža nezanimanje za verska vprašanja. Zaradi obeh nevarnosti je iskanje
globine vere v ekumenizmu še toliko bolj pomembno. Ekumenizem namreč lahko »raste
v širino le, če se ukorenini v globini«, je dejal kardinal Koch. Kdor gre
na tem področju daleč v globino, tako kot papež Benedikt XVI. v zgodovinski ločitvi
Cerkve poleg človeške grešnosti lahko prepozna tudi razsežnost, ki se ujema z Božjim
načrtom. In sicer v smislu skrivnostnih Pavlovih besed, ko pravi, da mora priti do
ločevanj (1 Kor 11,19). V tej gotovosti vere sveti oče spodbuja iskanje edinosti »preko
različnosti«. Kar pomeni, odstraniti strup sovraštva, sprejeti tisto, kar je rodovitno,
in iskati pozitivnost prav v tej različnosti. Vse to pa v upanju, da bo ločitev na
koncu vendarle presežena. Prava ljubezen namreč ne zanika razlik, ampak jih usklajuje
v višjo enotnost.
Preprost, toda temeljni pomen ekumenizma, je nadaljeval
kardinal Koch, je »v dejstvu, da smo na poti proti Kristusu na poti proti edinosti.«
V vedno bolj sekularizirani družbi imamo tako skupno nalogo: pričevati za Boga, ki
nam je razodel svoj obraz v Jezusu Kristusu. Osnova ekumenizma tako ni le v medsebojnih
odnosih ali človekoljubnosti, ampak je globoko kristološka. Ekumensko torej ne deluje
toliko tisti, ki pogosto govori o ekumenizmu, ampak predvsem tisti, ki se spusti v
globine in tam najde skupni izvir edinosti Cerkve.