Gimnazija Želimlje in dijaški dom Janeza Boska praznujeta 20. obletnico
ŽELIMLJE (sobota, 17. september 2011, RV) – Gimnazija Želimlje, prva zasebna
gimnazija v Sloveniji, in dijaški dom Janeza Boska v letu 2011 praznujeta 20.
obletnico ustanovitve. Osrednje praznovanje bo v nedeljo, 18. septembra ob 18.00 v
športni dvorani gimnazije. Poklicali smo ravnatelja Želimeljske gimnazije gospoda
Petra Polca, ki je za Radio Vatikan spregovoril o 20 letih gimnazije in dijaškega
doma ter o samem dogodku praznovanja.
Audio:
Prireditev
bo potekala pod geslom Čutim življenje. Poleg nekdanjih dijakinj in dijakov
se je bosta udeležila tudi vrhovni salezijanski predstojnik Pascual Chavez ter minister
za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Nekdanji in sedanji dijaki bodo skušali z besedo,
igro in pesmijo predstaviti življenje v ustanovi, ki želi poleg obilice pridobljenega
znanja, mladim nuditi kakovostno okolje za dozorevanje. Ob tej priložnosti bo izšlo
tudi jubilejno letno poročilo, ki povzema življenje preteklega leta ter v besedi in
sliki predstavlja spomine na pretekli desetletji.
Zgodovinski popis življenja
na Gimnaziji Želimlje in v Domu Janeza Boska od ustanovitve do danes
je v besedilu profesorja zgodovine na gimnaziji mag. Jurija Pavla Emeršiča. Nekaj
utrinkov iz življenja na šoli, ujetih v fotografski objektiv Klemna Lajevca pa so
dostopni na: http://www.dropbox.com/gallery/18428837/1/20%20let%20Gimnazije%20Zelimlje?h=1c2789
20 let Gimnazije Želimlje
Po drugi svetovni vojni Cerkev
v slovenski družbi ni mogla svobodno delovati. Salezijanski duhovniški kandidati so
gimnazijo obiskovali na Hrvaškem. Po rahli otoplitvi odnosov med Cerkvijo in državo
v 60-ih letih so salezijanci dobili dovoljenje, da za izobraževanje svojih duhovniških
kandidatov ustanovijo srednjo šolo.
Po dolgem iskanju lokacije so našli prostor
v želimeljski dolini, kjer so župnijo prevzeli leta 1965. Šola je odprla vrata v šolskem
letu 1967/68. Dotlej je bila pri nas edina srednja verska šola v Vipavi. Več kot 20
let je službo ravnatelja opravljal salezijanec Stanislav Okorn pa tudi poučevali so
večinoma salezijanci. Dijaki so ob koncu šolskega leta opravljali izpite na javnih
gimnazijah, saj spričevala želimeljske Srednje verske šole vse do leta 1991 niso veljala
za javne listine.
Po padcu komunističnega režima in prvih svobodnih volitvah
je bil marca 1991 sprejet Zakon o zavodih, ki je pri ustanavljanju zavodov dopuščal
zasebno pobudo. 23. aprila istega leta je Salezijanski inšpektorat sprejel Akt o ustanovitvi
zavoda Gimnazija Želimlje. Gimnazijo od samega začetka vodijo salezijanci. Celotni
postopek za ustanovitev šole in pripravo ter verifikacijo programa je pripravil mag.
Marjan Kuralt, ki je postal tudi prvi ravnatelj gimnazije. Postopek je bil uspešno
končan ob koncu julija 1991, prav v času, ko je mlada slovenska država prestala svoj
ognjeni krst. Slovesno odprtje novega zavoda je bilo 7. oktobra 1991, dan pred razglasitvijo
mnenja Badinterjeve komisije o razpadu Jugoslavije, ki je prižgala zeleno luč mednarodnemu
priznanju Slovenije. Na slovesnosti je ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar Gimnazijo
Želimlje imenoval "duhovni spomenik na zgodovinsko leto".
Zaradi pozne verifikacije
programa razpis za prvo šolsko leto 1991/92 ni bil objavljen pravočasno. Zato je na
Gimnaziji Želimlje začel šolanje le en oddelek s 24 dijaki in dijakinjami. Poleg njih
se je šolalo še 8 dijakov nekdanje verske šole, ki so obiskovali tretji in četrti
letnik. Poskrbljeno je bilo za veliko obšolskih dejavnosti (jezikovni tečaji, pevski
zbori, športne aktivnosti, dramski krožek, filmska dejavnost, računalniški krožek
…), teden komunikacije na Pohorju, literarne natečaje, različne razstave na šolskih
hodnikih … Zaradi večjega števila dijakov in potrebe po kvalitetnejšem izvajanju pouka
so poleti 1994 ustanovo dogradili in prenovili.
Ob ustanovitvi gimnazije je
bil v njenem okviru odprt tudi dijaški dom – Dom Janeza Boska, ki ga prav tako vsa
leta vodijo salezijanci. Prvo leto je bil to Franc Podbevšek, nato pa dotedanji vzgojitelj
Janez Vodičar. V prvi skupini pedagoških delavcev dijaškega doma so bili v večini
vzgojitelji, ki so do leta 1991 delali v Modestovem domu, dijaškem domu v Celovcu.
V tretjem letu delovanja so se fantom v Domu Janeza Boska pridružila tudi dekleta.
Leta 1996 je vodenje dijaškega doma prevzel dotedanji vzgojitelj Peter Polc, leta
2003 pa Peter Končan, ki je ravnatelj še danes.
V šolskem letu 1997/98, ko
je ravnatelj gimnazije postal Tone Ciglar, je bilo dijakov in dijakinj že več kot
200. V tem letu je bil dograjen dijaški dom, knjižnica in telovadnica, leta 1999 pa
še sodobno urejena čitalnica, prostori za fitnes in zunanja igrišča. Nove prostore
sta blagoslovila vrhovni predstojnik salezijancev Juan E. Vecchi in ljubljanski nadškof
mons. Franc Rode.
Odkar Gimnazija Želimlje razpisuje prosta vpisna mesta skupaj
z drugimi šolami (1992), je vpis nanjo omejen. Večina dijakov je šolanje uspešno zaključila
in maturirala (850 maturantov). Od leta 2001 je bil uspeh na maturi 100 %, 6,6 % maturantov
pa je v bilo teh letih "zlatih". Upamo, da se bo zgodovina še dolgo ponavljala! Večina
dijakov se je po maturi vpisala na želene fakultete in mnogi med njimi so študij že
zaključili. Danes delujejo na različnih področjih družbenega življenja.
Gimnazija
Želimlje, ki jo od leta 2002 vodi Peter Polc, v 20 letih svojega delovanja ni bila
le kvalitetna izobraževalna ustanova, ampak tudi prostor, kjer v don Boskovem duhu
skrbimo za pristne prijateljske odnose in vzgojo dijakov v poštene državljane in dobre
kristjane. Dijaki niso skupaj le pri pouku, ampak se družijo in izobražujejo tudi
na številnih ekskurzijah doma in na tujem, v krožkih in delavnicah, v pevskih zborih,
pri športnih aktivnostih, na plesih … V zadnjih 20 letih so za pisanje nadarjeni dijaki
izdajali več dijaških glasil (Še ne vem, Preblisk, Lenuh, Pod Finžgarjevo lipo, Še
en preblisk). Izšlo je tudi nekaj samostojnih pesniških zbirk. Dijaki so svoje znanje
in ustvarjalnost dokazovali na tekmovanjih in natečajih doma in na tujem.
Pri
vzgojnem in izobraževalnem poslanstvu nam je bila ves čas v pomoč salezijanska družina,
ki naše delo podpira na različne načine (pomoč dobrotnikov v Sklad Gimnazije Želimlje,
informiranje o našem delu preko Salezijanskega vestnika, molitev …), pa tudi drugi
dobrotniki, na primer Slomškova ustanova, ki podpira dijake iz finančno šibkih družin.
Sadove njihove pomoči in svojega dela vsako leto prikažemo v letnem poročilu.