Duhovne misli Benedikta XVI. za 25. navadno nedeljo
»Dragi bratje in sestre, po velikem papežu Janezu Pavlu II. so gospodje kardinali
izvolili mene, preprostega in ponižnega delavca v Gospodovem vinogradu. Tolaži me
dejstvo, da Gospod zna uporabljati in delati z ne dovolj dobrim orodjem. Predvsem
pa zaupam vašim molitvam. V veselju vstalega Gospoda, z zaupanjem v njegovo stalno
pomoč, gremo naprej. Gospod nam bo pomagal in Marija njegova Najsvetejša Mati bo na
naši strani. Hvala.«
To so prve besede, ki jih je v torek, 19. aprila 2005
izrekel Benedikt XVI. potem, ko je bil izvoljen za papeža.
Sveti oče je v nedeljo
21. septembra 2008 nagovor pred molitvijo Angelovega češčenja začel z mislijo na te
prve besede: »Morda se spomnite, ko sem se na dan moje izvolitve množici zbrani na
Trgu sv. Petra spontano predstavil kot delavec v Gospodovem vinogradu. Ravno v današnjem
evangeliju (prim Mt 20,1-16a) namreč Jezus pripoveduje priliko o gospodarju vinograda,
ki ob različnih urah dneva kliče delavce na delo v svoj vinograd. Zvečer pa da vsem
isto plačilo ter s tem prebudi negodovanje tistih, ki so delali od prve ure. Jasno
je, da ta denar predstavlja večno življenje, dar, ki ga je Bog pripravil vsem. Celo,
tisti, ki mislijo, da so 'zadnji', seveda, če ga sprejmejo, postanejo 'prvi'
in 'prvi' lahko tvegajo, da so 'zadnji'. Prvo sporočilo prilike je v
tem, da gospodar, če tako rečemo, ne prenese brezposelnosti ter hoče, da so vsi zaposleni
v njegovem vinogradu. Resnično, prvo plačilo je že to, da smo bili poklicani, da lahko
delamo v Gospodovem vinogradu, da mu lahko služimo ter tako sodelujemo pri njegovem
delu. To je že po sebi neprecenljivo plačilo, ki poplača vsak trud. Vendar to razume
samo tisti, ki ljubi Gospoda in njegovo kraljestvo. Kdor pa dela samo za plačilo,
ne bo opazil niti opazil vrednosti tega neprecenljivega zaklada.
Tisti, ki
pripoveduje to priliko je evangelist in apostol, sveti Matej. Želim poudariti, da
je Matej sam doživel to izkušnjo (prim. Mt 9,9). On je namreč, preden ga je Jezus
poklical, opravljal službo cestninarja. Zaradi tega so ga imeli za javnega grešnika
in zato izključenega iz 'Gospodovega vinograda'. Toda vse se je spremenilo, ko je
šel Jezus mimo mitnice, ga pogledal in mu rekel: »Hodi za menoj.« Matej je vstal in
šel za njim. Od cestninarja je takoj postal Kristusov učenec. Kot 'zadnji' je postal
'prvi', zaradi Božje miselnosti, ki je hvala Bogu, drugačna kot je miselnost tega
sveta. 'Kajti moje misli niso vaše misli' pravi Gospod po ustih preroka Izaija,
'in vaše poti niso moje poti' (Iz 55,8). Tudi sveti Pavel je okušal veselje,
ko je bil poklican od Gospoda, da bo delal v Gospodovem vinogradu. In koliko dela
je opravil! Toda, kakor sam prizna, je bila Božja milost, ki je delovala v njem, tista
milost, ki ga je od preganjalca Cerkve preoblikovala v apostola narodov. On sam pravi:
'Kajti živeti je zame Kristus in umreti dobiček. Če pa živeti v mesu zame
pomeni prinašati sad, res ne vem, kaj naj si izberem' (Flp 1,21-22). Pavel
je dobro razumel, da je že tu na zemlji poplačano, če delamo za Gospoda.