Sveti oče škofom spregovoril o pomenu karizem v Cerkvi

CASTEL GANDOLFO (četrtek, 15. september 2011, RV) – Sveti oče je danes dopoldne v avdienco v Castel Gandolfu sprejel škofe, ki so bili imenovani v preteklem letu. Gre za srečanje, ki poteka vsako leto že skoraj deset let, ko novi škofje skupaj poromajo na grob sv. Petra v Rimu. Tokrat se jih je zbralo okoli 120. Gre za škofe, ki so se udeležili tudi tečaja v organizaciji Kongregacije za škofe, namenjenega premisleku o njihovem poslanstvu. Benedikt XVI. jih je v nagovoru povabil, naj ob tej priložnosti obnovijo svojo vero in izročitev Jezusu Kristusu z isto ljubeznijo, kot jo je imel apostol Peter. Ob tem naj okrepijo vezi s Petrovim naslednikom in svojimi sobrati škofi: »Škof, kot sami dobro veste, ni sam, ampak je vključen v tisti 'corpus episcoporum', ki od časa apostolov in vse do danes pomeni združitev z Jezusom, 'Pastirjem in Škofom naših duš'.«

Papež je nato izpostavil pomen sprejemanja karizem, ki jih Sveti Duh razvname za gradnjo Cerkve. Po papeževih besedah sta se na nedavnem Svetovnem dnevu mladih v Madridu ponovno pokazali rodovitnost in bogastvo cerkvenih karizem. Predstavljajo življenjsko silo, ki krepi delo evangelizacije in prisotnost Cerkve v svetu. Škof mora združevati in usklajevati to raznolikost v cerkveno enotnost. Škofovsko posvečenje pomeni polnost zakramenta svetega reda, ki ima v cerkveni skupnosti vlogo duhovniškega služenja vernikom, njihovi duhovni rasti in svetosti. Škofje morajo vernikom pomagati živeti njihovo duhovniško, preroško in kraljevsko službo, ki jo vsakdo prejme ob krstu. Njihova naloga je torej, da bdijo in delujejo tako, da bi krščeni lahko rasli v milosti in v skladu s karizmami, ki jih Sveti Duh vzbuja v njihovih srcih in skupnostih. »Krst, pri katerem postanemo Božji otroci in člani Cerkve, je izvor vseh drugih karizmatičnih darov.« Temeljni dar, katerega so škofje torej poklicani hraniti, je predvsem soudeležba vsakega vernika pri trinitaričnem občestvu. Pomagati jim morajo graditi Cerkev v skladu z darovi, ki so jih prejeli, in sicer na dejaven in odgovoren način. Darovi Svetega Duha so namreč vedno dani zastonj in za dobro vseh.

»Hvaležno torej sprejmite karizme za posvečevanje Cerkve in življenjsko silo apostolata.« Sprejemanje in hvaležnost pa morata biti neločljivo povezana tudi z razlikovanjem, je škofe nato opozoril Benedikt XVI. Le-to je poslanstvo škofa, ki mu je zaupana presoja o pristnosti karizem, ne da bi pri tem izključeval Duha. Vedno mora biti jasno, da ni nobena karizma oproščena podrejenosti pastirjem Cerkve. S tem delom, sprejemanjem, presojanjem in razvrščanjem različnih darov in karizem, škofje opravljajo veliko in dragoceno službo v dobro vernikov in življenja Cerkve.

Sveti oče je na koncu opozoril še, da gre za občutljivo delo. Od škofa zato zahteva posebno skrb za lastno duhovno življenje. Rasti mora kot sin in kot pastir Cerkve. In sicer predvsem preko osebne molitve, ki mora vedno spremljati vsakodnevne apostolske obveznosti. Molitev je potrebno poglabljati preko premišljevanja Božje besede, osebnega študija, zbranosti in pravega počitka: »V intimnosti z Gospodom boste našli tolažbo in podporo za vaše zahtevno poslanstvo. Ne bojte se srcu Jezusa Kristusa zaupati katerekoli vaše skrbi, bodite gotovi, da On skrbi za vas.«

Audio: