V soboto bo za blaženega razglašen duhovnik Francesco Paleari
TORINO (sreda, 14. september 2011, RV) – Danes je bila na jugu Italije za blaženo
razglašena Elena Aiello, ustanoviteljica Manjših sester trpljenja našega Gospoda Jezusa
Kristusa. Na dogodek je med splošno avdienco papež Benedikt XVI. spomnil z besedami:
»Cerkev v Italiji se takoj po narodnem evharističnem kongresu v Anconi veseli,
da je k slavi oltarja povzdignjena visoko evharistična duša. Slavna hči kalabrijske
zemlje, sestra Elena Aiello je imela navado govoriti: 'Evharistija je bistvena hrana
za moje življenje, globok dih moje duše, zakrament, ki daje smisel mojemu življenju
v vseh dejavnostih dneva.'« Sveti oče je nato izrazil še željo, da bi zgled in
priprošnja nove blažene v vernikih razširila ljubezen do tega »čudovitega oltarnega
zakramenta«.
Prihodnjo soboto pa se bo Cerkev v Italiji veselila še ene
beatifikacije. V Torinu bo za blaženega razglašen duhovnik Francesco Paleari. Slovesnost
bo vodil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato. Po njegovih
besedah je novi blaženi v sebi združeval kreposti treh svojih soimenjakov: krotkost
in milino sv. Frančiška Saleškega, uboštvo in ponižnost sv. Frančiška Asiškega ter
misijonarskega duha sv. Frančiška Ksaverija.
Francesco Paleari se je rodil
blizu Milana leta 1863. Bil je predzadnji od osmih otrok v družini. Starši so jih
vzgajali v preprosti in močni veri. Francesco je bil v duhovnika posvečen pri komaj
23-ih letih. Še pred posvečenjem pa je odšel v Torino, v tako imenovano 'Malo hišo
Božje previdnosti'. Le-to je ustanovil sv. Jožef Cottolengo, da bi v njej lahko sprejemal
vse reveže in tako pričeval o ljubezni usmiljenega Boga. Paleari je vstopil v duhovniško
zvezo Presvete Trojice in nato v Mali hiši deloval večino časa svojega življenja.
Neutrudljivo je z modrostjo in previdnostjo izpolnjeval odgovorne naloge kot učitelj,
spovednik, duhovni voditelj, pridigar in tudi kot generalni vikar torinske nadškofije.
Poleg tega pa je obiskoval bolne in zaprte, približal se je tudi najbolj zavrženim
in jih bodril z besedami tolažbe, pomagal je mnogim duhovnikom in laikom, ki so se
obračali nanj s prošnjo za nasvet ali usmeritev. Poznan je bil po svoji velikodušnosti,
prijaznosti in neskončni potrpežljivosti. Leta 1936 je utrpel možgansko kap in zadnja
tri leta svojega življenja je nato preživel v trpljenju, v katerem pa se je neprestano
v veri in popolni krotkosti izročal Božji volji. Umrl je leta 1939.
Kardinal
Amato je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da je bil Francesco Paleari »poseben
v svoji navadnosti«. Kreposti, ki so ga zaznamovale, so izvirale iz njegove močne
vere. Le-ta se je izražala v tem, da je vse videl v luči Boga. »Duh molitve, evharistična
gorečnost in marijanska pobožnost« so bile smernice njegovega življenja.
Kadar ga niso našli na krajih katere izmed njegovih običajnih obveznosti, so bili
prepričani, da ga bodo našli v cerkvi, ko moli pred Najsvetejšim. »Iz tega duha
vere je izvirala njegova junaška ljubezen do Boga in do bližnjega.« Amato je izpostavil
tudi, da je kreposti živel na tako dosleden način, da so postale kot njegova druga
narava: »Bil je nizke in drobne postave, toda velikan v krepostih.«