Sveti oče pozdravil srečanje za mir v Münchnu: Živeti drug z drugim in ne le drug
poleg drugega
VATIKAN/MÜNCHEN (ponedeljek, 12. september 2011, RV) – Včeraj se je v Münchnu
začelo tridnevno mednarodno molitveno srečanje za mir. Pod geslom Zavezani skupnemu
življenju - Religije in kulture v dialogu ga je organizirala skupnost sv. Egidija.
Udeležujejo se ga verski in politični predstavniki iz okoli 60 držav.
Uvodno
sveto mašo je včeraj dopoldne daroval münchenski nadškof kardinal Reinhard Marx. Sledila
je spominska slovesnost, posvečena žrtvam terorističnega napada pred desetimi leti
v New Yorku. Popoldne pa je potekala uradna otvoritev dogodka, med katero je kardinal
Marx prebral sporočilo, ki mu ga je ob tej priložnosti namenil papež Benedikt XVI.
To srečanje ima namen »spustiti se v globine duha miru in sprave«, je zapisal
sveti oče. Spomnil je, da skupnost sv. Egidija podobno srečanje organizira vsako leto,
vse od zgodovinskega dneva molitve za mir v Assisiju, ki so se ga udeležili predstavniki
različnih verstev, od katerega letos mineva 25 let.
Geslo Zavezani skupnemu
življenju opozarja, da smo ljudje vezani drug na drugega. Skupno življenje je
v svojem bistvu »predispozicija« vsakega človeškega bitja. Naša naloga pa je,
da mu damo pozitivno vsebino. Če se namreč ne naučimo sprejemati drug drugega, se
skupno življenje lahko spremeni v pekel. Sveti oče je v svojem sporočilu poudaril,
da pa »odpreti se drug drugemu lahko predstavlja tudi dar«. Če se predispozicija
skupnega življenja razume tako in se išče primerno obliko sobivanja, lahko le-to preseže
posamezna področja in se zaživi na univerzalni ravni. Subjekt sobivanja je danes torej
celotno človeštvo.
Papež je v nadaljevanju spomnil, da je »Kristus oznanil
mir tistim, ki so blizu in tistim, ki so daleč« (Ef 2,17). Tovrstna srečanja,
kot je tokratno v Münchnu, torej predstavljajo priložnosti za samoizpraševanje verstev,
kako bi sama lahko postala spodbuda za sobivanje. Njihov temeljni smisel je, da se
na bližnje in oddaljene obračajo v istem duhu miru. Potrebno se je naučiti živeti
drug z drugim in ne le drug poleg drugega. To pa pomeni naučiti se odpreti srce drugemu
in dovoliti, da drugi postane deležen naših radosti, upanj in skrbi.
Srce
je namreč kraj, kjer pride Bog človeku najbliže. Vsako verstvo, ki je osredotočeno
na srečanje med človekom in Bogom je zato na poseben način povezano z vprašanjem miru.
Kadar neko verstvo Boga ukloni k človeku po papeževih besedah lahko ogrozi mir. Kadar
pa nasprotno, človeka dviga k Bogu, postane moč miru. In vsi smo poklicani, da postanemo
ljudje miru. Zato imajo pobude, kot je vsakoletno molitveno srečanje za mir veliko
vrednost. »Polje, kjer se mora razvijati sad miru, je potrebno vedno obdelovati,«
je poudaril Benedikt XVI. Četudi pogosto ne moremo storiti več, kot z majhnimi koraki
pripravljati teren za mir v nas samih in okoli nas. Navsezadnje pa se je nujno tudi
zavedati, da miru ne moremo preprosto narediti. Mir je istočasno »Božji dar in
načrt, ki ga je potrebno uresničevati«. Sveti oče je na koncu zagotovil svojo
bližino organizatorjem in udeležencem srečanja. Iskreno jim je zaželel blagoslova,
da bi njihovi pogovori prispevali k medsebojnemu razumevanju in sobivanju ter tako
pripravljali vedno novo pot za mir v današnjem času.