2011-09-04 12:45:38

Benedikt XVI. spregovoril o bratski ljubezni v skupnostih verujočih


CASTEL GANDOLFO (nedelja, 4. september 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je v današnjem nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja na dvorišču letne apostolske palače v Castel Gandolfu spregovoril o bratski ljubezni v skupnostih verujočih, ki izjaja iz občestva s Sveto Trojico. Po molitvi in blagoslovu je Sveti oče omenil, da se je »danes začel v Anconi s sveto mašo, ki jo je vodil moj poslanec kardinal Giovanni Battista Re, XXV. narodni evharistični kongres. Prihodnjo nedeljo, če bo Bog hotel, se bom z veseljem udeležil v Anconi osrednjega dneva kongresa. Že sedaj pa srčno pozdravljam in podeljujem svoj blagoslov vsem, ki se udeležujejo tega milostnega dogajanja, s katerim se v Presvetem evharističnem zakramentu časti in hvali Kristus, vir življenja in upanja za vsakega človeka in ves svet.«

V nagovoru pred molitvijo je sveti oče dejal: »Svetopisemska berila maše današnje nedelje imajo skupno temo v bratski ljubezni skupnosti vernikov, ki izhaja iz občestva s Sveto Trojico. Apostol Pavel pravi, da ima vsa Božja postava polnost v ljubezni tako, da je v naših odnosih do drugih, deset zapovedi in vsak predpis zaobsežen v: 'Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe' (prim. Rim 13,8-10). V evangeljskem besedilu iz 18. poglavlja Matejevega evangelija, ki je posvečeno življenju krščanske skupnosti, je rečeno, da bratska ljubezen vsebuje tudi čut za medsebojno odgovornost. Če torej moj brat greši proti meni, se moram v moči krščanske ljubezni najprej osebno pogovoriti z njim ter mu predočiti, da to, kar je rekel ali storil, ni dobro. Ta način delovanja se imenuje bratsko opominjanje. Le ta pa ne sme biti odziv na utrpelo žalitev, temveč mora izjajati iz ljubezni do brata. Sveti Avguštin razlaga: 'Ta, ki te je razžalil, je s tem samega sebe težko ranil. In ti, ne bi oskrbel rane svojega brata? Pozabiti moraš na prizadejano ti žalitev, ne pa rane tvojega brata' (Govori 82,7).

In če te brat ne posluša? Jezus v današnjem evangeliju nakaže stopnjevanje: najprej se vrniti k njemu z dvema ali tremi osebami ter se z njim pogovoriti, da bi se jasneje zavedal tega, kar je storil. Če pa kljub temu zavrne opomin, je potrebno povedati skupnosti. Če pa ne posluša niti skupnosti, mu je potrebno dati okusiti razdor, ki ga je on sam povrzočil, tako, da se ga izloči iz skupnosti. Vse to kaže na to, da je na poti krščanskega življenja potrebna soodgovornost. Vsak, ki se zaveda lastnih omejitev in napak, je povabljen, da sprejme bratsko opominjanje, prav tako pa, da on s to posebno uslugo pomaga drugemu.

Naslednji sad ljubezni v skupnosti je soglasnost v molitvi. Jezus pravi: ' Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi' (Mt 18,19-20). Osebna molitev je gotovo pomembna, še več nujna. Pa vendar, Gospod zagotavlja svojo navzočnost v skupnosti, ki je zbrana in soglasna, pa naj bo še tako majhna, saj s tem odseva resničnost Troedinega Boga, ki je popolno občestvo ljubezni. Origen pravi, da se moramo vaditi v tej 'sinfoniji', v tem soglasju znotraj krščanske skupnosti. Vaditi se moramo bodisi v bratskem opominjanju, ki sicer zahteva veliko ponižnosti in preprostosti srca, bodisi v molitvi, da se bo dvigala Bogu iz skupnosti, ki je resnično zbrana v Kristusu. Za vse to prosimo za priprošnjo Sveto Marijo, Mater Cerkve in sv. Gregorja Velikega, papeža in Cerkvenega učitelja, ki je včeraj godoval.«

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.