Spolna vzgoja ni katerikoli šolski predmet

VATIKAN/NEW YORK (sreda, 31. avgust 2011, RV) – Vprašanje spolne vzgoje je trenutno sporna tema v ameriški zvezni državi New York. Šolsko nadzorstvo je na predmetnik dodalo obvezen predmet o spolni vzgoji. Dijaki med 11. in 18. letom naj bi ga tako poslušali vsaj en semester. Čeprav naj bi bila med kontracepcijskimi metodami omenjana tudi zdržnost, nadškof Timothy Dolan pobudi nasprotuje. Zatrjuje, da oblast na ta način šolskemu sistemu dovoljuje, da »vrednote staršev nadomesti z vrednotami tistih, ki vladajo«.

Vatikanski časopis L'Osservatore Romano piše, da gre za zgodbo, ki se je ponovila že v več državah. V tej zgodbi je katoliška Cerkev v medijih vedno predstavljena kot nazadnjaška in okrutna, kot da se ne zmeni za posledice, ki bi jih njeno nasprotovanje lahko imelo med mladimi. Kar pomeni, da ji očitajo ravnodušnost do nezaželenih nosečnosti in bolezni. Toda v resnici želi Cerkev le opozoriti, da pouk spolne vzgoje v šolah nima pričakovanega učinka. Kot primer L'Osservatore Romano navaja Združeno kraljestvo, kjer kljub večletnemu pouku spolne vzgoje narašča število nosečnosti in splavov med mladostniki. Postalo je jasno, da razlaga o kontracepcijskih sredstvih ne zadostuje. Resnična težava je drugje, v vzgoji in družini.

Katoliška Cerkev želi zato poudariti pravi pomen spolnega življenja. Gre za enega izmed najbolj pomenljivih dokazov človeške in duhovne zrelosti. Za to pa so potrebne priprave in resnost. Pomembna je namreč povezava s temeljnimi življenjskimi izbirami, kot sta odločitev za zakon in ustvarjanje družine. Cerkev tako uči o spoštovanju do lastnega telesa. V katoliški tradiciji ima telo osrednjo vlogo tudi v duhovni izkušnji človeka. Dejanjem, ki jih telo izvršuje, je zato potrebno dati težo ter pomen in jih ne smatrati le kot možnost zabave ali narcistične izpolnitve. Prav zato pouk spolne vzgoje ne more biti obravnavan kot katerikoli drugi. Spolno življenje namreč ni zgolj ena izmed dejavnosti, ki predstavlja tudi nevarnosti. Poleg tega pa mlade nevarnosti pogosto privlačijo in se jim izognejo le, če poznajo globoke razloge za drugačno vedenje.

Ker je družina sama vedno pogosteje žrtev, se mladi ob starših in v svojem okolju težko srečajo s pravim pričevanjem. Le-to je nato prepuščeno šoli, ki pa moralno vzgojo nadomesti zgolj s tehničnimi informacijami. Kot piše L'Osservatore Romano pouk spolne vzgoje v šolah predstavlja le prelaganje odgovornosti in izogibanje soočenju z resničnim problemom.

Audio: