Papež med splošno avdienco: Umetnost so vrata, odprta proti neskončnemu, lepoti in resnici

CASTEL GANDOLFO (sreda, 31. avgust 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo splošno avdienco v Castel Gandolfu posvetil umetnosti, »ki nas lahko povede k Bogu in je prav tako lahko v pomoč v srečanju z njim«. Po papeževih besedah gre za pot lepote, katere najgloblji pomen bi moral današnji človek ponovno obuditi.

Morda ste kdaj pred skulpturo, sliko, verzom poezije ali glasbenim odlomkom v svoji notranjosti doživeli globoko čustvo, občutek veselja, jasno zaznali, da pred vami ni le materija, kos marmorja ali brona, poslikano platno, skupek besed ali kopica zvokov, ampak nekaj večjega, nekaj, kar govori, kar se lahko dotakne srca, posreduje sporočilo, dvigne dušo, je dejal papež zbranim vernikom. »Umetniško delo je sad ustvarjalne zmožnosti človeškega bitja, ki si pred vidno stvarnostjo zastavlja vprašanja, išče globok smisel in ga želi posredovati preko jezika oblik, barv, zvokov. Umetnost je sposobna izraziti in narediti vidno človeško potrebo po tem, da gre onkraj tega, kar vidi, izraža žejo in iskanje neskončnega.« Umetnost so »vrata, odprta proti neskončnemu, proti lepoti in resnici, ki gredo onkraj vsakdanjega,« je dejal papež.

Nadaljeval je, da obstajajo umetnostni izrazi, ki so prave poti k Bogu, najvišji Lepoti. Te poti pomagajo, da v molitvi rastemo v odnosu z Njim. Gre za dela, ki se rodijo in vere in izražajo vero, pri čemer je papež kot primer navedel gotsko katedralo: »Prevzamejo nas navpične linije, ki kažejo proti nebu in pritegujejo v višine naš pogled in našega duha, obenem pa se čutimo majhni in željni polnosti.« Tudi ko vstopimo v romansko cerkev smo povabljeni k zbranosti in molitvi. Čutimo, da te čudovite zgradbe hranijo vero mnogih generacij. Ko na primer poslušamo sakralno glasbo, ki igra na strune našega srca, se naša duša razširi in se lažje obrne k Bogu. Tudi slike in freske, ki so sad umetnikove vere, s svojimi podobami, barvami in svetlobo usmerijo našo misel k Bogu ter prispevalo k rasti naše želje po zajemanju pri izviru vse lepote. Sveti oče je spomnil na besede velikega umetnika Marca Chagalla, da so namreč slikarji skozi stoletja pomakali svoj čopič v barvno abecedo Svetega pisma. Umetnostni izrazi so lahko priložnosti, ki nas spomnijo na Boga, nam pomagajo pri naši molitvi ali pomagajo k spreobrnjenju srca, je izpostavil Benedikt XVI. Paul Claudel, slavni pesnik, dramaturg in francoski diplomat, je v baziliki Notre Dam v Parizu leta 1886 med poslušanjem Magnificata med božično mašo začutil Božjo navzočnost. V cerkev ni vstopil zaradi vere, vstopil je zato, da bi našel dokaze proti kristjanom, a Božja milost je delovala v njegovem srcu.

Papež je nato vernike povabil, da ponovno odkrijejo pomembnost te poti tudi za molitev, za naš živ odnos z Bogom. »Mesta in države po vsem svetu hranijo umetnostne zaklade, ki izražajo vero in nas kličejo v odnos z Bogom,« je dejal sveti oče in nadaljeval, da obisk krajev umetnosti ni le priložnost za kulturno obogatitev, ampak lahko postane tudi trenutek milosti in spodbude za okrepitev naše vezi in našega dialoga z Gospodom. Lahko nas spodbudi, da se zaustavimo v občudovanju žarka lepote, ki se nas dotakne, ki nas na nek način ''rani'' v notranjosti in nas vabi, da se vzpnemo k Bogu. »Upajmo,« je sklenil papež današnjo katehezo, »da nam bo Gospod pomagal zreti svojo lepoto tako v naravi kot v umetnostnih delih, in tako bomo tudi mi, deležni luči njegovega obličja, lahko luč za našega bližnjega.«


Audio: