Papež bogoslovcem: Prosite Gospoda, da bi Ga mogli posnemati v ljubezni do vseh!
MADRID (sobota, 20. avgust 2011, RV) – Danes dopoldan je Benedikt XVI. v madridski
katedrali Device Marije iz Almudene v prisotnosti bogoslovcev daroval sveto mašo v
čast Jezusu, velikemu in večnemu duhovniku. V homiliji je papež poudaril, da je danes
tudi madridska katedrala podobna dvorani zadnje večerje, kjer Gospod s srčno željo
obhaja veliko noč s tistimi, ki želijo nekega dne v Njegovem imenu ponavzočati skrivnosti
odrešenja. Kristus ne preneha klicati mladih učencev, naj postanejo njegovi apostoli,
da bi tako poslanstvo Cerkve in posredovanje evengelija svetu ostali živi.
»Kot
bogoslovci ste na poti proti svetemu cilju: biti tisti, ki nadaljujejo poslanstvo,
ki ga je Kristus prejel od Očeta. Odzvali ste se Njegovemu klicu, pritegnil vas je
Njegov ljubeč pogled in zdaj nadaljujete življenje svetega poslanstva. Uprite svoje
oči vanj, ki je s svojim učlovečenjem najpopolneje razodel Boga svetu in je s svojim
vstajenjem zvesto izpolnil svojo obljubo. Zahvalite se mu za to znamenje naklonjenosti,
ki ga je izkazal vsakemu izmed vas.«
»Prvo berilo nam pokaže Kristusa kot novega
in večnega duhovnika, ki je popolnoma daroval svoje življenje. Odpev psalma lahko
prav tako obrnemo Nanj, saj je ob svojem prihodu na svet Očetu rekel: »Glej, prihajam,
da izpolnim tvojo voljo.« (ref. Ps 39,8-9). V vsem Mu je želel ugajati: v besedi in
dejanju, na poti, ali ko je sprejemal grešnike. Njegovo življenje je bilo služenje
in Njegova predanost nenehna prošnja, v imenu vseh pa se je postavil pred Očeta kot
Prvorojenec mnogih bratov.
»Evharistija, o postavitvi katere nam govori evangelij,
ki smo ga pravkar slišali (ref. Lk 22,14-20), je resničen izraz Jezusovega brezpogojnega
daru za vse, tudi za tiste, ki so ga izdali. Daritev njegovega telesa in krvi za življenje
ljudi in odpuščanje njihovih grehov. Kri, znamenje življenja, smo prejeli od Boga
kot zavezo, da bi mogli prinesti moč Njegovega življenja tja, kjer vlada smrt zaradi
našega greha ter ga tako uničiti. V Kristusu imamo obljubo dokončnega odrešenja in
gotovo upanje na prihodnje dobrine. Kristus nam je razodel, ne hodimo proti prepadu,
tišini niča ali smrti, ampak romamo proti obljubljeni deželi, proti Njemu, ki je naš
cilj in naš začetek.«
V nadaljevanju je sveti oče bogoslovce povabil, naj se
dobro pripravijo, da bodo apostoli s Kristusom in kot Kristus, da bodo spremljevalci
in služabniki ljudi na življenjski poti. Poudaril je, da morajo biti leta te priprave
predvsem leta notranje tišine, nenehne molitve, vnetega študija in postopnega vključevanja
v delovanje in pastoralne strukture Cerkve. Cerkev, ki jo je ustanovil Kristus po
Svetem Duhu, je skupnost in institucija, družina in poslanstvo, obenem pa tudi skupek
tistih, ki jo tvorimo - z našo svetostjo in z našimi grehi. Svetost Cerkve je predvsem
objektivna svetost osebe Jezusa Kristusa, njegovega evangelija in zakramentov; svetost
tiste moči od zgoraj, ki jo poživlja in spodbuja. Mi moramo biti sveti, da ne bi ustvarjali
nasprotja med znamenjem, katero smo, in med tem, kar naj bi tudi v resnici bili.
»Nihče
ne izbere kraja ali ljudi, kamor je poslan. Vsako obdobje ima svoje težave, vendar
pa Bog v vsakem času obljublja milost, da se lahko soočamo z njimi in jih premagamo
z ljubeznijo in realizmom. Zato mora duhovnik v vsaki situaciji, ne glede na to, kako
težka je, obroditi sad dobrih del ter v svojem srcu nenhno ohranjati žive besede,
ki jih je slišal na dan mašniškega posvečenja, naj svoje življenje oblikuje po skrivnosti
Gospodovega križa. Postajati podoben Kristusu pomeni poistovetiti se z Njim, ki je
za nas postal služabnik, duhovnik in žrtev; to je naloga, kateri mora vsak duhovnik
posvetiti vse svoje življenje.«
Papež je bogoslovce spodbudil, naj prosijo
Gospoda, da bi Ga mogli posnemati v ljubezni do vseh, tudi oddaljenih in grešnikov.
Prav tako jih je povabil, naj se ne ustrašijo okolja, ki želi izključiti Boga, tudi
če bodo zasramovani. Takrat se bo njihovo življenje, globoko ukoreninjeno v Kristusu,
razodelo kot novost in bo močno privlačilo tiste, ki resnično iščejo Boga, resnico
in pravičnost.
»Učite se od Njega, ki je sam o sebi rekel, da je krotak in
v srcu ponižen. Opustite vse človeške želje, da ne bi iskali sebe, ampak bi postali
dober zgled svojim bratom, kot je bil sv. Janez Avilski, zavetnik španskih škofijskih
duhovnikov.«
Pred blagoslovom je Benedikt XVI. napovedal, da bo v kratkem razglasil
sv. Janeza Avilskega za cerkvenega učitelja. Dodal je še, da želi, da bi beseda in
zgled tega odličnega pastirja razsvetljeval duhovnike in tiste, ki se z veseljem in
upanjem pripravljajo na prejem posvečenja.