2011-08-15 12:34:13

Sveti oče na praznik Marijinega vnebovzetja: Marija, živa skrinja zaveze, je povod našega veselja


CASTEL GANDOLFO (ponedeljek, 15. avgust 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes zjutraj na praznik Marijinega vnebovzetja vodil slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Tomaža Villanovskega v Castel Gandolfu.

V homililji je dejal, da nam je v kontemplaciji Device Marije dana posebna milost. Božja Mati osvetljuje našo vsakdanjost z vsemi težavami in upanjem, zato nam pomaga videti tudi globine našega življenja. Njena duhovna pot in njen cilj lahko in celo morata postati tudi naša pot in naš cilj. O tem nas uči tudi današnja Božja beseda. Papež je najprej izpostavil podobo skrinje. Skrinja v Stari zavezi predstavlja simbol Božje prisotnosti sredi njegovega ljudstva. Ta simbol je nato odstopil mesto resničnosti. Nova zaveza pravi, da je resnična skrinja zaveze živa oseba: Devica Marija. »Marija, ki je pod srcem nosila učlovečenega Božjega Sina, Jezusa, našega Gospoda in Odrešenika.« V starozavezni skrinji sta bili hranjeni dve kamniti plošči s postavo in zapovedmi, ki ju je Bog dal Mojzesu. Izražali sta voljo Boga, da ohrani zavezo s svojim ljudstvom. »Marija je skrinja zaveze, ker je vase sprejela Jezusa; vase je sprejela živo Besedo, celotno vsebino Božje volje, Božje resnice; vase je sprejela Njega, ki je nova in večna zaveza.«

Marija, živa skrinja zaveze, je torej tako povezana s Sinom, da si z njim v polnosti deli tudi nebeško slavo. V današnjem prvem berilu smo brali: »Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd.« (Raz 12,1) Cerkev danes obhaja praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni. Bog je Marijo izbral za resnično skrinjo zaveze, kot tisto, ki je človeštvu podarila Odrešenika. Sedaj nas vabi, da tudi mi na svoj skromen način postanemo »skrinja, v kateri je prisotna Božja beseda, ki je preoblikovana in poživljena z Njegovo prisotnostjo«. Tako bi vsakdo v sočloveku lahko prepoznal Božjo bližino in ljudje bi živeli v občestvu z Bogom.

Sveti oče je nato spregovoril še o današnjem evangeliju. Marija je zapustila svoj dom v Nazaretu in se v naglici odpravila k Elizabeti, v mesto na Judovem. »Pomembne se mi zdijo besede 'v naglici'. Božje zadeve si zaslužijo naglico. Pravzaprav so edine zadeve na svetu, ki si zaslužijo naglico, prav Božje zadeve, ki so resnično nujne za naše življenje.« Marija v Zaharijevo hišo k Elizabeti ne pride sama, ampak pod srcem nosi Boga. Njena sorodnica jo je pričakovala, vendar evangelist nakaže tudi Izraelovo pričakovanje na prihod Odrešenika. Elizabeti je Sveti Duh odprl oči, da je v tistem trenutku v Mariji prepoznala resnično skrinjo zaveze in Božjo Mater. Prav tako je bil Sveti Duh tisti, ki je odprl srce Janeza Krstnika. Papež Benedikt XVI. je pojasnil, da je evangelist Luka na tem mestu uporabil besedo »skirtan«. Isto besedo je v enem izmed grških prevodov mogoče najti tudi pri opisu plesa kralja Davida pred skrinjo zaveze. »Janez Krstnik pod srcem svoje matere tako kot David pleše pred Skrinjo zaveze, Marijo.« Marija Božje prisotnosti ni obdržala le zase, ampak jo je ponudila tudi drugim. Zato se srce Janeza Krstnika lahko radosti. Marija pa tako postane resnično povod našega veselja.

»Govorimo o Mariji, toda na nek način govorimo tudi o nas samih, o vsakem izmed nas: tudi nam je namenjena tista neizmerna ljubezen, ki jo je Bog na popolnoma edinstven in neponovljiv način pridržal za Marijo.« Ko na današnji praznik gledamo Marijo, nas ona odpira za upanje in za veselja polno prihodnost. Sveti oče je homilijo zaključil z besedami, da nam ona kaže tudi pot: njenega Sina sprejmimo v veri; nikoli ne izgubimo prijateljstva z Njim, ampak se pustimo razsvetljevati in voditi Njegovi besedi; hodimo za Njim vsak dan, tudi v trenutkih, ko naši križi postanejo težki.

Takoj po slovesni sveti maši je papež Benedikt XVI. blagoslovil novo spominsko ploščo v cerkvi sv. Tomaža Villanovskega. V župniji so bila namreč nedavno nazaj zaključena restavratorska dela na pročelju in zvoniku cerkve. Poleg plošče, ki spominja na obnovo, si je sveti oče ogledal tudi nova stranska vrata. Pred vrnitvijo v apostolsko palačo pa se je zaustavil še pred mestno hišo Castel Gandolfa. Na njeno pročelje so namreč namestili ploščo, ki spominja ne besede, ki jih je papež Benedikt XVI. izgovoril preteklega 7. julija, ko je prispel v Castel Gandolfo: »Tu najdem vse: hribe, jezero, pogled na morje ... in dobre ljudi

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.