AVILA (sobota, 13. avgust 2011, RV) – V mestu Avila v Španiji se je včeraj
začel svetovni kongres katoliških univerz. Med okoli 500 udeleženci so tako rektorji
in profesorji kot tudi študentje in raziskovalci. Predstavljajo okoli 100 univerz
iz 40 držav. Nekateri izmed njih se bodo prihodnji teden, 19. avgusta, v Madridu srečali
s papežem Benediktom XVI. Kongres, ki bo sicer trajal do nedelje, 14. avgusta, poteka
na temo »Identiteta in poslanstvo katoliških univerz«. Namen je torej razmisliti
o njihovem pomenu znotraj celotnega univerzitetnega sveta. Posebej bo izpostavljeno
vprašanje prispevanja k razvoju pristne krščanske antropologije, s katero bi lahko
odgovorili na aktualne izzive človeštva in sodelovali pri oznanjevalnem delu Cerkve.
Kongres
se je začel z uvodnim govorom kardinala Zenona Grocholewskega, prefekta Kongregacije
za katoliško vzgojo. Njegovo osrednje sporočilo je bilo, da so katoliške univerze
v službi Cerkve in družbe. Njihovo poslanstvo je namreč z vzgojo oznanjevati in z
oznanjevanjem vzgajati. Grocholewski je navedel besede iz okrožnice Spe salvi ali
Rešeni v upanju, kjer je sveti oče zapisal, da je prispevek nekaterih institucij življenjski.
Gre za kraje, kjer je prepoznavna dejavna Božja prisotnost in, kjer vsakdo lahko odkrije
veselje do življenja za druge. Nuditi ta življenjski prispevek od katoliških univerz
zahteva, da v svojem delovanju vedno znova odkrivajo moralno in duhovno razsežnost.
Svoje študente morajo oblikovati tako, da bodo med drugim pripravljeni sprejemati
zahtevne družbene naloge in pred svetom pričevati o svoji veri. Naloga profesorjev
je zato odgovorna. Cerkev je katoliškim univerzam zaupala poslanstvo, ki ima kulturni
in duhovni smisel življenjskega pomena. Zadeva namreč prihodnost človeštva, je svoj
nagovor sklenil kardinal Grocholewski.
Danes zjutraj je udeležence nagovoril
tudi nadškof Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije.
Najprej je spomnil na besede Johna Henryja Newmana: »Kadar Cerkev ustanovi univerzo,
darov in znanja ne goji le sama zase, ampak za dobro svojih otrok, z ozirom na njihovo
duhovno blaginjo (...). Njen cilj je kar se da dobro vzgojiti jih, da bi lahko
prevzeli lastno vlogo v življenju in postali bolj razumni, sposobni in dejavni člani
družbe.« Fisichella je nato dejal, da je Newmanova opredelitev katoliške univerze
zelo aktualna za današnji čas, zaznamovan s hitrim spreminjanjem. Danes je težko doumeti
zgodovinsko usmeritev dogodkov. Odkritja, povezana z najglobljimi skrivnostmi človeškega
življenja, pa hkrati prinašajo upanje in zmedo. Vseeno je nostalgija po drugačnih
časih lahko skušnjava, je opozoril nadškof Fisichella. Treba je v polnosti živeti
trenutek, ki nam je dan. Od vernikov se pričakuje le, da spodbujajo rast Božjega kraljestva,
ki se vedno uresničuje znotraj poteka zgodovinskih dogodkov. Katoliške univerze imajo
torej zares odgovorno vlogo. Profesorji ne smejo biti le strokovnjaki za svoje področje,
ampak morajo biti v prvi vrsti pričevalci. Le tako je univerzam zagotovljena verodostojnost.
Na podlagi te gotovosti nato nastane izvir, iz katerega lahko študentje črpajo predloge,
ki dajejo smisel njihovemu bivanju in delovanju v prihodnosti.