Sveti oče po koncertu ob 60. obletnici duhovniškega posvečenja: Glasba, ki se rodi
iz vere
CASTEL GANDOLFO (sreda, 10. avgust 2011, RV) – Sveti oče je včeraj popoldne
na dvorišču apostolske palače v Castel Gandolfu poslušal koncert. Dogodek je bil posvečen
njemu in njegovemu bratu, Georgu Ratzingerju, ob praznovanju 60. obletnice njunega
duhovniškega posvečenja. Dela skladateljev Bacha in Vivaldija, ter v dodatku tudi
Mozarta, sta izvedla nemška violinistka Arabella Steinbacher in ansambel New Seasons,
katerega sestavlja šest glasbenikov iz različnih svetovnih orkestrov, pod vodstvom
Albrechta Mayerja. Papež Benedikt XVI. je glasbenikom na koncu izrazil svojo hvaležnost
za njihov dar, za »sijajno izvedbo, ki je segla do srca«.
Zbranim pa
je spregovoril tudi nekaj besed o slišanih skladbah. Najprej je poudaril, da dela
velikega italijanskega skladatelja Antonia Vivaldija kljub svoji značilni arhitektonski
enotnosti niso monotona. »Zvočno oblikovanje, orkestrske barve, dinamika
melodije, širina harmonije, umetnost kontrapunkta in ponavljanja Vivaldijeve koncerte
spreminjajo v zgled jasnosti in lepote, ki prinaša vedrino in radost. Menim, da to
izhaja tudi iz njegove vere. Poslušanje njegove sakralne glasbe razodeva njegovega
globoko vernega duha.«
Ta značilnost pa Vivaldija povezuje tudi z drugim
skladateljem, ki je bil napovedan v programu včerajšnjega koncerta, Johannom Sebastianom
Bachom. »'Soli Deo gloria': ta izraz se v Bachovih rokopisih kot refren pojavlja
vedno znova.« Predstavlja temeljni element, iz katerega lahko razumemo glasbo
velikega nemškega avtorja. Za njegov značaj je bila bistvena globoka predanost, trdna
vera pa je podpirala in razsvetljevala celo njegovo življenje. »Bach je gojil globoko
duhovno pojmovanje umetnosti: častiti Boga in razveseljevati človeškega duha. Poslušanje
njegove glasbe spominja na zvoke potoka (der Bach), ali še bolj na veliko arhitektonsko
zgradbo, v kateri je vse harmonično razporejeno. Skoraj kot da bi poskušal posnemati
tisto popolno harmonijo, ki jo je Bog vtisnil v svoje stvarstvo.« Bach je čudovit
'arhitekt glasbe', je še zatrdil sveti oče. Arhitekt, ki ga vodita red in modrost.
Čista razumskost, ki pa nato postane glasba v vzvišenem pomenu in sijajna lepota.