Praznovanje godu sv. Klare Asiške in 800 letnice Reda ubogih sester sv. Klare
VATIKAN – NAZARJE (sreda, 10. avgust 2011, RV) –11. avgusta obhajamo god sv.
Klare Asiške ustanoviteljice Reda ubogih sester sv. Klare, klaris. Ob 800-letnici
reda obhaja Cerkev jubilejno Klarino leto, ki poteka od 17. aprila 2011 dalje, sklenilo
pa se bo 11. avgusta 2012. V tem času se bo odvijalo več pomenljivih dogodkov. Poklicali
smo v Nazarje v samostan Brezmadežne sester klaris in opatinji s. Katarini Ambrož
postavili nekaj vprašanj.
S. Katarina, nam lahko predstavite Red ubogih sester
sv. Klare, klaris, ter vašo karizmo?
Audio odgovor:
Letos obhajate
800 letnico reda. V osmih stoletjih se je ta karizma gotovo izrazila v svetih in blaženih.
Audio
odgovor:
Kdaj so prišle
klarise na slovensko ozemlje in kje ste zdaj pri nas navzoče?
Audio odgovor:
Smo v jubilejnem
Klarinem letu, nam lahko na kratko predstavite dogodke in praznovanja, ki so že bili
in ki še bodo?
Audio odgovor:
Sestra Katarina,
obilo Božjega blagoslova ob praznovanju in Bog vam povrni za vse molitve, ki jih namenjate
za vesoljno Cerkev, za papeža, za nas, ki smo v apostolatu...
Audio odgovor:
Audio celoten
prispevek:
Praznovanje
godu sv. Klare Asiške in Red ubogih sester sv. Klare
Ob 800-letnici
Reda ubogih sester sv. Klare (klaris) obhajamo jubilejno Klarino leto, ki poteka od
17. aprila 2011 dalje, sklenilo pa se bo 11. avgusta 2012. V tem času se bo odvijalo
več pomenljivih dogodkov. Sestre klarise se ob godu njihove redovne ustanoviteljice
želijo skupaj s škofi, duhovniki in verniki Bogu posebej zahvaliti za dar Klarine
karizme.
Spored praznovanj ob godovnem dnevu sv. Klare v Nazarjah
V
samostanu Brezmadežne sester klaris na Samostanski poti 51 v Nazarjah bo v prihodnjih
dneh potekal naslednji program:
V torek, 9. avgusta 2011, ob 16.00, bo sv.
maša, ki jo bo daroval provincialni minister frančiškanov v Sloveniji p. Stane Zore.
V četrtek, 11. avgusta 2011, ob 9.30, bo molitvena priprava na sv. mašo, ob
10.00 pa bo sv. mašo daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Ob tej priložnosti
bo s. Marija Filipa – Veronika Horvat naredila tudi slovesne zaobljube.
V
soboto, 13. avgusta 2011, ob 9.30, bo molitev rožnega venca z ljudskim petjem, ob
10.00 pa slovesna sv. maša, ki jo bo ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval kardinal
dr. Franc Rode. Po maši bo kulturni program, v okviru katerega bo akademija in odprtje
razstave umetniških del slikarja Jožefa Krambergerja iz Mozirja. Ob 14.30 bodo péte
litanije, ob sklepu pa blagoslov z Najsvetejšim.
Predstavitev Reda ubogih
sester sv. Klare (klaris)
Na prošnjo škofa iz Assisija je Frančišek (1181/82–1226)
veliko pridigal v tamkajšnji stolnici. Med poslušalci je bila tudi Klara (1193/94–1253)
iz plemiške družine. Ob Frančiškovih govorih jo je vznemirila misel, da bi se tudi
sama odpovedala običajnemu načinu življenja. Spoznala je, da jo Bog kliče v Bogu posvečen
stan. Marca leta 1212 je pred oltarjem v porciunkulski cerkvi odložila svojo bogato
obleko in iz Frančiškovih rok sprejela spokorno redovno oblačilo. Pod njegovim vodstvom
je pri cerkvici sv. Damijana ustanovila II. red frančiškovske družine, danes poznan
kot klarise.
Bl. papež Janez Pavel II. (1978–2005) je menil, da »kontemplativni
poklic ni bil nikoli tako dragocen in pomemben kakor je danes ..., ko je prihodnost
Cerkve odvisna od molitve«, in spodbujal: »Danes moramo znova odkriti sv. Klaro,
ker je pomembna za Cerkev; znova je treba odkriti njeno karizmo, njen poklic.«
Klara
je bila odlična učenka evangelija. Odprta Svetemu Duhu je v sebi utelesila izredne
človeške in evangeljske vrednote v ubrani in zreli skladnosti milosti in narave. S
pristno in globoko ljubeznijo do Kristusa je junaško premagovala vse ovire. Modro
razsodna, neomajno trdna in vesela je z vedrino in mirom hodila svojo pot. Hranila
se je z Božjo besedo in evharistijo; premišljevala in molila je podnevi in ponoči.
Vse njeno življenje je bila zahvala, daritev in hvalnica. Njen zgled je privabil mnogo
deklet. Bila jim je dekla, mati in vzornica.
Klara je prva žena v meništvu,
ki je napisala svoje Vodilo (in izbojevala njegovo potrditev od papeža), njegovo
jedro pa predstavljata skupnostno življenje v ljubezni in veselo uboštvo.
Vedno
je bila zvesta in vdana hči Cerkve. Zaprta v majhen samostan je z molitvijo in žrtvijo
objemala vesoljno Cerkev. Gospod ji je bil tako blizu, da so se ob njenem zgledu za
podoben slog življenja odločala tudi druga dekleta. Kot lik in vzor žene presega čas,
v katerem je živela. Dve leti po smrti (1255) jo je papež Aleksander IV. (1254–1261)
razglasil za svetnico.
Poklic sester klaris je kontemplativen. Poudarek je
torej na »bogastvu molitve, molku, kontemplaciji, nedeljeni ljubezni do Boga in
popolni predanosti njegovi službi«. Posebne značilnosti bogomiselnega življenja
so: evangeljski duh, duh molitve in pobožnosti, ki mu mora služiti vse drugo, uboštvo,
sestrinska vzajemnost v edinosti in medsebojni ljubezni, preprostost, skromnost, majhnost.
Posebno mesto imata češčenje evharistije in Božje Matere Marije.
Klarise svoje
poslanstvo razumejo tudi kot posnemanje Jezusa Kristusa, ki se je trideset let v skritosti
posvečal molitvi in preprostim opravilom in se tudi med javnim delovanjem umikal množicam,
»da bi na samem molil« (Mt 14,23).
Frančišek in Klara za klarise pomenita
nenehen izziv in vabita k posnemanju:
- v popolni, veseli, velikodušni in do
konca zvesti podaritvi Kristusu, v zaljubljenosti vanj, v posnemanju Njega, -
v ljubezni in vdanosti do Matere Marije in Cerkve, - v bogoslužni in osebni molitvi,
ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in dolžnostmi, - v prizadevanju
za edinost v medsebojni ljubezni, - v ljubezni do uboštva in ponižnosti, - v
evangeljskem duhu služenja.
Klara je s svojim zgledom dodaten motiv za skritost,
molk in spokornost.
Klarise danes podobno kakor so Klara in njene sosestre
spremljale Frančiška in njegove brate, ostajajo v samoti, v ubogi in spokorni osamljenosti
ter z načinom življenja oblikujejo tiho molitveno ozadje bratov in sester, ki z oznanjevanjem
evangelija nadaljujejo poslanstvo Jezusa Kristusa in apostolov.
V Redu ubogih
sester sv. Klare živijo tudi zunanje sestre, ki se ne posvečajo povsem bogomiselnemu
življenju, ampak opravljajo tudi zunanja dela. Teh zaobljuba klavzure ne zavezuje.
Na
slovensko ozemlje so prve klarise prišle že leta 1300. Pri nas je bilo v preteklosti
sedem samostanov klaris (v Mekinjah pri Kamniku, v Kopru, Celju,Šentvidu ob
Glinina Koroškem,Škofji Loki, Goriciin vLjubljani).
Cesar Jožef II. (1741–1790) jih je leta 1782 ukinil.
V Cerkvi na Slovenskem
danes delujeta dva samostana klaris. V Nazarje so leta 1978 prišle tri Slovenke iz
zagrebškega samostana, v Dolnicah pri Ljubljani pa samostan klaris deluje od leta
2000.