Duhovne misli Benedikta XVI. za praznik sv. Lovrenca
»Primer neustrašne krščanske zvestobe vse do mučeništva«, tako je papež Benedikt XVI.
ob različnih priložnostih opisal svetega Lovrenca, diakona in mučenca, katerega praznik
obhajamo jutri. Živel je v Rimu v tretjem stoletju, preterpel je preganjanje cesarja
Valerijana in doživel mučenišvo na žaru. Lovrenc je bil za časa svojega življenja
znan po dobrih delih.
»Glej, to so zakladi naše Cerkve«, tako je odgovoril
sveti Lovrenc cesarjevemu sodniku, ki je zahteval, da mu izroči vse cerkvene zaklade
v zameno za življenje. Toda zakladi, ki jih je Lovrenc pokazal ni bilo ne zlato ne
dragi kamni, bili so ubogi, bolni, obrobni, za katere je Lovrenc vsak dan skrbel.
Ta odgovor ga je v času preganjanja kristjanov stal življenje. Mučili so ga na ražnju.
To je bilo 10. avgusta 258. Štiri dni prej je namreč umrl papež Sikst II., kateremu
je bil Lovrec nadiakon«.
»Zgodovina ju ni pozabila, saj potrjuje, kako slavno
je ime današnjega svetnika. Zbrani smo namreč ob njegovem grobu« je dejal papež Benedikt
XVI. v pridigi 30. novembra 2008 v baziliki sv. Lovrenca zunaj obzidja in nadaljeval
»Njegova vnema za uboge, njegovo velikodušno služenje rimski Cerkvi na področju oskrbe
in karitativne dejavnosti, njegova zvestova papežu do takšne mere, da je hotel iti
za njim tudi v največjo preizkušnjo – mučenišvo, ki jo je samo nekaj dni za njim tudi
prestal. Vse to so zgodovinsko obče znana dejstva«.
Sveti Lovrenc, pogumni
pričevalec za vero v Kristusa nam tako posreduje sporočilo o vrednosti svetništva
in nam kaže pot po kateri naj bi hodili. Papež je v isti pridigi o Lovrencu dejal:
»On nam ponavlja, da svetost, to je iti naproti Kristusu, ki nas prihaja nenehno obiskovat,
ni nekaj kar obledi, temveč sčasoma še bolj zasveti in kaže na človekovo nenehno težnjo
iti k Bogu. Lovrenc, herojski pričevalec križanega in vstalega Kristusa, je za vsakega
primer voljne privolitve božji volji, saj, kakor smo slišali v berilu apostola Pavla,
ko spominja Korinčane, da bi tudi mi živeli tako, da nas bo Gospod našel ob svojem
dnevu neomadeževane«.
Sveti Lovrenc, ki je dal življenje za uboge in potrebne,
nas opozarja na pomembnost nesebične ljubezni, takšne ljubezni, ki spreminja svet.