Kardinal Robles Ortega v Kostariki o dostojanstvu in dragocenosti življenja in vlogi
žene
CARTAGO (sobota, 6. avgust 2011, RV) - 2. avgusta je v mestu Cartago v Kostariki
potekala sklepna slovesnost ob koncu jubilejnega leta, v katerem kostariška Cerkev
praznuje 375. obletnico najdbe podobe Marije angelske, zavetnice Kostarike. Slovesnosti
se je kot posebni papežev odposlanec udeležil nadškof v Monterreyu, kardinal Francisco
Robles Ortega.
Kardinal je več kot dvomilijonski množici odločno spregovoil
predvsem o dostojanstvu in dragocenosti življenja ter vlogi žene v družini in družbi.
Na začetku je spomnil na lepoto Kostarike, predvsem kot “najbolj zelene države” na
svetu, in ljudi povabil, naj to ‘čisto življenje’ zadihajo tudi v družbenem okolju.
Poudaril
je, da človeško življenje zasluži spoštovanje. Človeško življenje pomeničloveka
v vsej njegovi celovitosti, kot enost duše in telesa, srca in vesti, inteligence ter
volje in kot táko prejme življenje od Boga in samo Bog odloča o njegovem koncu. Odvzeti
življenje spočetemu otroku je umor. Dodal je, da odločitev za splav in njegova uresničitev
ne zadevata le žene in zdravnika, saj bi tako pozabili na nekoga, ki je zelo pomemben,
to je spočet otrok. Življenje vsakega človeka ima vrednost samo v sebi in že od samega
začetka vsebuje genski kod, ki je enkraten in neponovljiv. Zato to življenje zasluži
spoštovanje v vseh obdobjih svojega razvoja.
Kardinal je v nadaljevanju govoril
o ključni vlogi žene pri ohranjanju družine in prenašanju vere. Žena je tista, ki
je v družbeno življenje vključila moralne vrednote, tako da njena vloga ne more biti
drugotnega ali obrobnega pomena. Vendar pa je posebni papežev odposlanec opozoril
tudi na nevarnost, da bi emancipacija žensk pomenila zgolj posnemanje moških v obnašanju,
mišljenju, reševanju težav. Ženski razum in psihologija sta drugačna od moškega, vendar
nikoli manj vredna. Žena prinaša bogastvo v delovanje na področjih družbenega, ekonomskega
in političnega življenja.
Dostojanstvo žene nenehno ovira tudi miselnost,
ki človeškega bitja ne vidi kot osebo, ampak kot predmet, s katerim se lahko poljubno
razpolaga ali celo zavrže v sebični službi užitku. Prva žrtev te razčlovečujoče miselnosti
je prav žena. Kardinal je povabil tudi k ponovnemu odkritju prvotnega in nenadomestljivega
pomena žene pri vzgoji otrok in hišnih opravilih. Po njegovem mnenju bi morala družba
poskrbeti za to, da ženam in materam ne bi bilo potrebno delati v krajih, ki so daleč
od njihovega doma.