66 let po atomski bombi v Hirošimi: molimo in delujmo za mir
JAPONSKA (sobota, 6. avgust 2011, RV) – Na današnji dan, 6. avgusta 1945, je
eksplodirala prva atomska bomba nad mestom Hirošima na Japonskem. Dogodku je po treh
dneh sledil še jedrski napad na mesto Nagasaki. Verniki iz tega kraja se v teh dneh
mudijo v Rimu in med sredino splošno avdienco jih je pozdravil tudi sveti oče.
Ob
obletnici obeh dogodkov je predsednik Japonske škofovske konference, nadškof Leo
Jun Ikenaga, vernikom namenil posebno pismo. V njem jih poziva, naj molijo in delujejo
za mir. Japonska se jedrskih napadov sicer vsako leto spomni s pobudo, imenovano 'Deset
dni za mir'. Gre za desetdnevno premišljevanje na temo miru po vseh japonskih škofijah.
Msgr. Ikenaga je tokrat še posebej povabil k molitvi za žrtve uničujočega potresa
in cunamija, ki sta deželo prizadela preteklega marca. Takrat je življenje izgubilo
več kot 20.000 oseb, številni preživeli pa so ostali brez svojih dragih, brez dela,
stanovanja ali celo brez vsega, kar so uspeli zgraditi tekom svojega življenja. Mnogi
še sedaj trpijo zaradi strahu pred radioaktivnostjo. Moliti je potrebno za vse, poudarja
japonski nadškof: »Ni lahko razumeti, zakaj se je zgodila ta velika tragedija,
toda vera nam zagotavlja vedno novo upanje, tudi kadar se zdi, da težave prevladujejo.«
Msgr.
Ikenaga je v pismu spomnil še na apostolsko potovanje blaženega Janeza Pavla II. na
Japonsko. Od takrat je minilo natanko 30 let. Med obiskom se je papež ustavil v Hirošimi.
Tam je vernike povabil, naj »ostanejo enotni na poti do cilja, ki je resnični mir,
edini mir, ki ga zagotovi Bog.« Ikenaga je poudaril, da so te papeževe besede
obrodile sadove na Japonskem in drugje. Številne osebe so se darovale za pomoč potrebnim.
V različnih okoliščinah in časih živijo za ideal ljubezni. To se je ponovno pokazalo
tudi po letošnji tragediji, saj smo lahko bili priče takojšnjemu odzivu prostovoljcev,
ki so se izkazali s solidarnostjo. Gre za osebe, ki hodijo po poti Božjega miru, je
dodal nadškof. Kadar si verniki med seboj pomagajo, »iz srca izbrišejo sovraštvo
in slo po maščevanju«. To pa oblikuje »globoko prepričanje o nesmiselnosti
sporov in utrdi odločenost za zaščito dostojanstva človeškega bitja, ki je bilo ustvarjeno
po Božji podobi.«