Benedikt XVI. o današnjem godovnjaku sv. Janezu Mariji Vianeju

VATIKAN (četrtek, 4. avgust 2011, RV) – Danes praznujemo god sv. Janeza Marije Vianeja. Ob 150-letnici njegove smrti je Cerkev obhajala leto duhovništva, na začetku katerega je papež Benedikt XVI. napisal pismo. Začel ga je s svetnikovimi pogostimi besedami, ki so zapisane tudi v Katekizmu katoliške Cerkve: »Duhovništvo je ljubezen Jezusovega srca.« Te besede je izpostavil tudi v homiliji po slovesnih večernicah pred praznikom Presvetega Jezusovega srca, 19. junija 2009, ko je razglasil leto duhovništva. Gre za spodbudo duhovnikom, naj »dovolijo, da jih Kristus popolnoma prevzame. Tako bodo tudi oni v današnjem svetu glasniki upanja, sprave in miru! To naj bo glavni cilj vsakega izmed njih.«

Sveti oče je duhovnikom priporočil, naj se na poti prizadevanja za svetost zgledujejo pri arškem župniku. Njegovo srce je žarelo v Božji ljubezni in je bilo ganjeno ob misli na duhovnikovo dostojanstvo. Papež je poudaril, da bi to ganjenost morali gojiti tudi danes. Tako bi »svoje poslanstvo izpolnjevali velikodušno in predano ter v duši ohranili resnični 'Božji strah': strah, da bi zaradi svoje malomarnosti ali krivde lahko oropali dobrin duše, ki so jim zaupane, ali jim celo škodovali. Cerkev potrebuje svete duhovnike; služabnike, ki bodo vernikom pomagali doživeti usmiljeno Gospodovo ljubezen in bodo njegovi resnični pričevalci.«

V pismu ob posebnem jubilejnem letu je papež Benedikt XVI. ob zgledu sv. Janeza Marije Vianeja osvetlil nekaj pomembnih vidikov duhovniške službe. Arški župnik je vzor in zavetnik vseh duhovnikov, zlasti župnikov. »Bil je nadvse ponižen, vendar se je kot duhovnik zavedal, da je za svoje vernike neizmeren dar: 'Dobri pastir, pastir po Božjem srcu, je največji zaklad, ki ga dobri Bog lahko da župniji; je eden izmed najbolj dragocenih darov Božjega usmiljenja.'« Prav ta globoka zavest o veličini Božjega daru, ki se razodeva v svetlih primerih velikodušnih pastirjev, lahko najbolj učinkovito pomaga Cerkvi, ko se sooča tudi z nezvestobo nekaterih svojih služabnikov.

Arški župnik se je povsem poistovetil s svojim poslanstvom. Zanj sta bila značilna »vzvišeno razumevanje zakramenta duhovništva« in »brezmejen čut odgovornosti«. Poudarjal je, da je »duhovnik tisti, ki nadaljuje delo odrešenja na zemlji. Kaj bi namreč pomagala hiša, polna zlata, če ne bi bilo nikogar, ki bi odprl vrata?« Sveti oče je v pismu spomnil na njegovo zavzetost za spreobrnitev svoje župnije. Njegova pastoralna metoda je temeljila na »skladnosti med osebnim življenjem služabnika in svetostjo zaupane službe«. Večino svojega časa je preživljal v cerkvi. Papež je izpostavil tudi njegov zgled na področju sodelovanja z vernimi laiki. »Duhovniki z njimi sestavljajo eno samo duhovniško ljudstvo. Drugi vatikanski koncil duhovnike spodbuja, 'naj iskreno priznavajo in delajo za spoštovanje dostojanstva in posebnega deleža laikov pri poslanstvu Cerkve.'«

Pričevanje svetnikovega življenja je, kot je dejal Benedikt XVI., mnoge spodbudilo k zadrževanju pred tabernakljom. Po njegovem zgledu so se učili moliti in častiti evharističnega Jezusa. Vernike je spodbujal tudi k pogostemu pristopanju k obhajilu. Številne je prepričal prav njegov ljubeč pogled, zazrt v hostijo med maševanjem. »Prepričan je bil, da je gorečnost duhovnika odvisna od maše in da je vzrok duhovnikove mlačnosti v tem, da ni pozoren nanjo.« Duhovnika, ki mašuje, kot bi opravljal neko vsakdanje opravilo, moramo objokovati, je trdil sveti arški župnik. Uči pa nas tudi »neomajnega zaupanja v zakrament pokore«. Papež je izpostavil njegove različne načine ravnanja z različnimi spovedanci. »Kdor je prišel k spovedi zaradi osebne in ponižne potrebe po Božjem usmiljenju, je pri njem našel spodbudo. Če je bil kdo prizadet zaradi lastnih slabosti in nestanovitnosti ter v strahu pred prihodnjimi padci, mu je odkrival skrivnost Božje ljubezni. Kdor pa se je svojih grehov obtoževal mlačno, je v njegovem srcu prebujal kesanje in ga primoral, da je na svoje oči videl, kako Božje trpljenje zaradi njegovih grehov odseva na obrazu spovednika.«

Audio: