Izjava tiskovnega urada Svetega sedeža glede spora med benediktinskim samostanom Praglia
in poreško-puljsko škofijo
VATIKAN (torek, 2. avgust 2011, RV) - Tiskovni urad Svetega sedeža je podal
sporočilo za javnost glede spora med hrvaško poreško-puljsko škofijo ter benedektinskim
samostanom Praglia iz Italije zaradi novic, ki so se pojavile v nekaterih hrvaških
in italijanskih medijih. V sporočilu za javnost piše, da gre za čisto cerkveno vprašanje,
zato obžalujejo dejstvo, da se ta spor uporablja za politične ali demagoške namene,
kot da bo z odločitvijo Svetega sedeža oškodovana država Hrvaška. V tem primeru je
namreč želel Sveti sedež samo znotraj cerkvenih institucij vzpostaviti načelo pravičnosti.
Sveti
oče je namreč decembra lani potrdil zaključke kardinalske komisije, ki jo je ustanovil
21. novembra leta 2008 z namenom, da natančno preučijo sporazum, do katerega sta prišli
po štiriletnih pogajanjih benedektinska opatija Praglia in poreško-puljska škofija.
S podpisom poreško-puljskega škofa bi sporazum dobil civilno pravno veljavo. Potem
ko je škof sodeloval pri nastajanju sporazuma, je v začetku letošnjega leta odbil
podpis sporazuma. Zato je sveti oče 6. julija letos imenoval msgr. Santosa Abril y
Castelloja kot pooblaščenca 'ad actum', da za to posebno vprašanje nadomešča
krajevno cerkveno oblast z namenom, da bi končno prišli do zaključka tega spora in
to pravilno formalno overovili. Tiskovni urad Svetega sedeža še navaja, da so pri
nastajanju sporazuma in nato pri papeževi odločitvi skrbno upoštevali vse ugovore,
ki jih je navajala poreško-puljska škofija in so skrbno sledili načelom nepristranskosti
in pravičnosti. Pri tem je žalostno to, da je bila zavrnjena odločitev svetega sedeža,
kot da bi bila pristranska ali celo kot da nima nobene prave osnove.
Naj navedemo
še odgovor kardinala Franca Rodeta na novinarska vprašanja in navajanja medijev. Kardinal
se je z vprašanjem vračanja premoženja benediktinski opatiji Praglia po službeni dolžnosti
seznanil leta 2004 kot prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in
družbe apostolskega življenja, saj benediktinci kot redovna skupnost sodijo pod
okrilje omenjene kongregacije.
Po 21. novembru 2008, ko je papež Benedikt
XVI. ustanovil posebno kardinalsko komisijo, Kongregacija za ustanove posvečenega
življenja in družbe apostolskega življenja ni več imela pristojnosti za reševanje
navedenega vprašanja, kardinal Rode pa ni bil član omenjene komisije. Komisija je
ob zaključku svojega dela oblikovala sklepe, ki jih je potrdil papež.
Kardinal
Rode še dodaja, da izjave, zapisane v nekaterih medijih, da naj bi želel škodovati
Hrvaški, so v popolnem nasprotju z njegovim dolgoletnim prijateljskim stališčem do
Cerkve na Hrvaškem ter hrvaškega naroda in jih zato odločno zavrača.