Duhovne misli Benedikta XVI. za 18. navadno nedeljo

»Dajte jim vi jesti!«

Papež Benedikt XVI. je v poslanici za svetovni dan miru leta 2009 zapisal: »Družbeni nauk Cerkve se je od nekdaj zanimal za revne. V času okrožnice Rerum novarum so bili to predvsem delavci nove industrijske družbe. V družbenem nauku Pija XI., Pija XII., Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla II. so bile poudarjene nove oblike revščine, medtem ko se je obzorje družbenega vprašanja tako širilo, da je doseglo svetovne razsežnosti. Na to razširitev družbenega vprašanja na ves svet ne gledamo samo v smislu količinske razprostranjenosti, marveč tudi v smislu kakovostne poglobitve o človeku in o potrebah človeške družine. Zato Cerkev, ko pozorno zasleduje sedanje pojave globalizacije in njen vpliv na oblike človeške revščine, nakazuje nove vidike družbenega vprašanja ne le v razprostranjenosti, marveč tudi v globini, kolikor se tiče človekove istovetnosti in njegovega odnosa do Boga. To so načela družbenega nauka, ki stremijo k temu, da bi pojasnila povezave med revščino in globalizacijo ter usmerila delovanje h graditvi miru. Med temi načeli je v luči prvenstva ljubezni do bližnjega tukaj posebno umestno spomniti na 'prednostno ljubezen do ubogih', ki jo izpričuje celotno krščansko izročilo od prve Cerkve naprej (prim. Apd 4,32-36; 1 Kor 16,1; 2 Kor 8-9; Gal 2,10).

'Vsakdo naj brez odlašanja prispeva delež, ki mu gre,' je zapisal Leon XIII. leta 1891 in dodal: 'Kar se tiče Cerkve, ne bo nikoli in na noben način odstopila od svojega dela.' Ta zavest tudi danes spremlja ravnanje Cerkve do revežev, v katerih vidi Kristusa, ker v svojem srcu stalno sliši odmevati naročilo Kneza miru apostolom: »Vos date illis manducare – dajte jim vi jesti« (Lk 9,13). V zvestobi do tega Gospodovega naročila Cerkev nikoli ne bo nehala zagotavljati celotni človeški družini svoje podpore v pobudah za ustvarjalno solidarnost: ne le da daruje iz preobilja, marveč predvsem, da bi spremenila življenjske načine, vzorce proizvodnje in potrošnje ter utrjene strukture moči, ki danes obvladujejo družbo. Zato vsem Kristusovim učencem kakor tudi vsakemu človeku dobre volje izrekam nujno povabilo, da odpre srce za potrebe revnih in stori vse, kar je dejansko mogoče, da bi jim pomagal. Neizpodbitno resnično namreč ostaja načelo: 'Odpravljanje revščine pomeni graditev miru'«(Iz poslanice Benedikta XVI. za svetovni dan miru 2009).

Papež Benedikt XVI. je v posinodalni apostolski spodbudi Evharistija zakrament ljubezni takole razložil pomen Jezusovih besed 'Dajte jim vi jesti': 'Kruh, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta' (Jn 6,51). S temi besedami je Gospod pojasnil resnični pomen daru svojega življenja za vse ljudi. Govori nam tudi o notranjem sočutju, ki ga ima Gospod do vsakega človeka. Evangeliji pogosto poročajo o Jezusovem sočutju do ljudi, zlasti do trpečih in grešnikov (prim. Mt 20,34; mr 6,34; Lk 19,41). Na zelo človeški način je Jezus izražal božji odrešenjski načrt za vsakega človeka, da bi dosegel resnično življenje. Vsako obhajanje evharistije zakramentalno aktualizira dar, ki ga je Jezus naklonil z darovanjem lastnega življenja na križu za nas in za ves svet. Hkrati nas Jezus v evharistiji naredi za pričevalce Božjega sočutja do vsakega brata in sestre. Tako se ob skrivnosti evharistije rojeva služba ljubezni do bližnjega, ki obstaja prav v tem, da v Bogu in z Bogom ljubim tudi sočloveka, ki ga sicer ne maram ali niti ne poznam. To pa je mogoče le iz notranjega srečanja z Bogom, srečanja, ki je postalo skupnost volje in sega prav do čustev. Tedaj se učim, da na sočloveka ne gledam več s svojimi očmi in čustvi, ampak z vidika Jezusa Kristusa. Tako prepoznavam v ljudeh, ki jih srečujem, brate in sestre, za katere je Gospod dal svoje življenje in jim tako 'izkazal ljubezen do konca' (Jn 13,1). Ko torej naša občestva obhajajo evharistijo, se morajo vedno bolj zavedati, da je Kristusova daritev namenjena vsem, zato evharistija v Kristusu spodbuja vsakega vernika, da tudi sam postane 'razlomljen kruh' za druge in si prizadeva za bratski in pravičnejši svet. Ko se spominjamo čudežne pomnožitve hlebov in rib, moramo prepoznavati, da Kristus tudi danes še vedno spodbuja svoje učence, naj si tudi osebno prizadevajo za uresničitev besed: 'Dajte jim vi jesti!' (Mt 14,16). Resnično je poklicanost vsakega izmed nas v tem, da smo skupaj z Jezusom razlomljen kruh za življenje sveta.

Audio: