Cerkev danes obhaja praznik sv. Marte: Ob mnogih opravilih ne zanemariti notranjega življenja

VATIKAN (petek, 29. julij 2011, RV) – Cerkev danes obhaja praznik sv. Marte, Marijine in Lazarjeve sestre. Rimski martirologij jo opisuje kot tisto, ki v svoji hiši sprejme Jezusa na poti v Betanijo. V evangelijih je Marta opisana tudi kot oseba, ki ob smrti svojega brata Lazarja, izpove svojo trdno vero. Najpogosteje pa se jo povezuje z likom prezaposlene ženske, ki je postavljena v nasprotje osebi, ki se zaustavi, posluša in premišljuje Božjo besedo. Sv. Marta pa je v Cerkvi tudi vzor prizadevnega služenja in skrbne predanosti za vse, kar je potrebno za sprejetje Jezusa. Njena hvale vredna marljivost pa po drugi strani lahko pomeni nevarnost, da zanemari svoje notranje življenje. Zato tudi Marta Jezusu pravi, naj spodbudi njeno sestro, da ji pomaga. A od Jezusa prejme ljubeči opomin, kot je dejal papež Benedikt XVI. 18. julija lansko leto v nagovoru pred Angelovim čaščenjem:

»Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari,
a le eno je potrebno.
Marija si je izvolila boljši del, ki ji ne bo odvzet,« pri čemer je papež spomnil, da s ponovitvijo Martinega imena Jezus izrazi naklonjenost. »Kristusova beseda je zelo jasna: nobenega podcenjevanja dejavnega življenja, še manj širokosrčne gostoljubnosti; ampak opomin, ki je povezan z dejstvom, da je edina zares potrebna stvar nekaj drugega: poslušati Gospodovo besedo; Gospod je v tistem trenutku tam, prisoten je v Jezusu kot Osebi! Vse ostalo bo minilo in nam bo vzeto, Božja beseda pa je večna in daje smisel našemu vsakodnevnemu delovanju,« je dejal papež.

Nadaljeval je, da vsaka človeška oseba mora delati, se lotevati domačih opravil in obveznosti, a »najbolj pa potrebuje Boga, ki je notranja luč Ljubezni in Resnice. Brez ljubezni, tudi najpomembnejše dejavnosti izgubijo vrednost in ne dajo veselja. Brez globokega pomena se vse naše delovanje omeji na nerodoviten in neurejen aktivizem. In kdo nam daje Ljubezen in Resnico, če ne Jezus Kristus? Naučimo se torej pomagati eni drugim, sodelovati, a najprej še skupaj izbrati boljši del, ki je in bo naše največje dobro,« je povabil Benedikt XVI.

Iz Martine marljivosti se lahko naučimo, da se ne smemo izgubiti v brezštevilnih opravkih, ki zanemarjajo ljubezen. Iz njene izpovedi vere ob smrti brata Lazarja pa se naučimo, da bomo z opustitvijo naših človeških gotovosti deležni čudežev, v katere ne bi nikoli verjeli.

Audio: