Benedikt XVI. ob jubilejnem letu reda klerikov somaskov: Pomanjkanje ljubezni korenina
vseh človeških težav
CASTEL GANDOLFO (petek, 29. julij 2011, RV) – Red klerikov somaskov bo septembra,
ob 500. obletnici čudežne izpustitve njihovega ustanovitelja Hieronima Emilianija
iz zapora, začel obhajati jubilejno leto, v katerem se bodo zvrstili različni zgodovinski
simpoziji, posvečeni liku in duhovnosti omenjenega svetnika. Ob tej priložnosti je
papež Benedikt XVI. vrhovnemu predstojniku reda klerikov somaskov, p. Francu Mosconeju,
poslal sporočilo.
V njem je poudaril, da je bila čudežna izpustitev ustanovitelja,
zavetnika sirot in zapuščene mladine, izjemen dogodek. Spremenil je človeško življenje
in obenem pomenil začetek nove oblike posvečenega življenja, ki je bila zelo pomembna
v zgodovini Cerkve. Življenje laika Hieronima iz Benetk se je popolnoma spremenilo
27. septembra 1511 ponoči. Po tem, ko se je zaobljubil, da bo spremenil svoje življenje,
je bil na Marijino priprošnjo čudežno osvobojen iz zapora. Verige, v katere je bil
vklenjen in jih je kasneje sam izročil na Marijin oltar, so simbolično predstavljale
tudi njegov egoizem, napuh, željo po osebni potrditvi. Tako je svoje življenje, ki
je bilo prej usmerjeno k posvetnim stvarem, popolnoma usmeril samo k Bogu, in sicer
v ljubezni in služenju mladim, ki so bili bolni, sirote in zapuščeni. Spoznal je,
da mladi, še posebej revni, ne smejo biti prepuščeni samim sebi in da za zdravo rast
nujno potrebujejo ljubezen. V Hieronimu je ljubezen presegala razum in ker je izvirala
iz Božje ljubezni, je bil zelo potrpežljiv in razumevajoč.
Papež je spomnil,
da je Cerkev v 16. stoletju, čeprav razdeljena zaradi protestantizma, doživela ponoven
vzcvet svetosti. Pričevanje svetnikov nam kaže, da je potrebno zaupati samo v Boga.
Preizkušnje, tako na osebni kot tudi na institucionalni ravni, pomagajo k rasti v
veri. Bog ima svoje načrte tudi takrat, kadar mi ne uspemo razumeti njegove volje.
Skrb
za mlade, za splošno in krščansko vzgojo, ki zaznamuje karizmo reda klerikov somaskov,
ostaja področje prizadevanja v Cerkvi v vsakem času in kraju. Pomembno je, da za rast
novih generacij ne skrbimo le na področju kulture in tehnike, ampak predvsem na področju
ljubezni, ki premaga individualizem in egoizem . Prav tako nas ljubezen opozarja na
potrebe vsakega brata in sestre, tudi takrat oz. še posebej takrat, ko nam ne morejo
povrniti. Svetel zgled Hieronima Emilianija, ki ga je blaženi Janez Pavel II. imenoval
»laični animator laikov«, nas spodbuja, da si tudi mi k srcu vzamemo vsakršno revščino
naše mladine - moralno, telesno, bivanjsko in predvsem pomanjkanje ljubezni, ki je
korenina vseh resnih človeških težav, je še poudaril sveti oče.