Ob 375-letnici najdbe podobe Marije Angelske na Kostariki bo papeža zastopal kardinal Ortega

VATIKAN (sobota, 23. julij 2011, RV) – 2. avgusta bodo v mestu Cartago v Kostariki potekale sklepne slovesnosti ob koncu jubilejnega leta, v katerem kostariška Cerkev praznuje 375. obletnico najdbe podobe Marije angelske, zavetnice Kostarike. Slovesnosti se bo kot posebni papežev odposlanec udeležil nadškof v Monterreyu, kardinal Francisco Robles Ortega. Papež Benedikt XVI. je v pismu, ob tej priložnosti namenjenem kostariški Cerkvi, zapisal, da je podoba Naše Gospe angelske, ki jo hranijo v svetišču v Cartagu, eno od svetih znamenj, ki lahko po vsej zemlji razširi krščansko vero in prispeva k rasti pobožnosti med verniki. Minilo je že 375 let od najdbe te majhne podobe, ki je znamenje prisotnosti Matere Božje na tem kraju, in še vedno ostaja oporna točka, je še zapisal papež v pismu. Izrazil je tudi željo, da bi vsi, ki se bodo udeležili slovesnosti, ne le občudovali to čudežno podobo, ampak prav tako spoznali njen globok smisel in bili deležni novega zagona za svojo vero.

Marijina podoba v Cartagu je velika le 20 cm in preprosto izrezljana v temni kamen. Ogrnjena je v plašč, s katerim pokriva otroka Jezusa, medtem ko z desno roko kaže na svoje brezmadežno srce. Podobo je 2. avgusta 1635 na veliki skali našlo revno dekle iz kraja Cartago, jo odneslo domov in postavilo na omaro. A naslednje jutro je Marija izginila. Dekle jo je ponovno našlo na istem kraju kot prvič, jo vzelo s sabo, a Marijina podoba je ponovno izginila. Enako se je zgodilo še nekajkrat, dokler se ni dekle obrnilo na domačega župnika, ki je spoznal, da gre za nadnaravni dogodek. Razumel je, da Marija želi biti čaščena le na tem enem kraju, kjer so ji tri leta pozneje tudi sezidali cerkev. Verniki so jo imenovali Temna Devica, nato Kraljica Cartaga, na koncu pa so jo poimenovali Marija angelska, saj je bila najdena 2. avgusta, na praznik Marije Angelske. V majhno cerkvico je začelo prihajati vedno več romarjev in tako so leta 1674 sklenili sezidati večje svetišče, ki pa je bilo dve stoletji pozneje v potresu popolnoma porušeno. Šele leta 1912 se je začela izgradnja nacionalnega Marijinega svetišča, ki ga je leta 1935 papež Pij XI. posvetil v baziliko.

Audio: