VATIKAN (sobota, 23. julij 2011, RV) – Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve,
kardinal Leonardo Sandri, se je od 14. do 17. julija mudil na obisku v Libanonu. Kardinal
se je tako odzval na vabilo maronitske Cerkve in armensko katoliške Cerkve v Libanonu
na slovesnosti ob 10. obletnici beatifikacije armenskega mučenca, škofa Ignazia Maloyana.
V dneh kardinalovega obiska pa je potekalo še škofovsko posvečenje novega armenskega
ordinarija za Vzhodno Evropo, msgr. Raphaela Minassiana, in 25. obletnica škofovstva
maronitskega patriarha Butrosa Raia. Poleg kardinala Sandrija se je slovesnosti udeležil
tudi kardinal Renato Martino, upokojeni predsednik Papeškega sveta za mir in pravičnost.
Kardinal
Sandri je na bl. Maloyana spomnil med evharističnim čaščenjem v Marijinem svetišču
v Bzommarju. Škof Maloyan se je leta 1915, star 46 let, žrtvoval za Kristusa in s
Kristusom v današnjem Mardinu v Turčiji. Kardinal je v nagovoru spomnil na mučenčevo
popolno zaupanje v Boga ter izpostavil, da žrtvovanje vsakega mučenca predstavlja
žrtvovanje Kristusa, ki je v polnosti časa na križu sprejel nase vse trpljenje, krivice
in zlo tega sveta. Bl. Maloyan je malo pred smrtjo med vernike razdelil kruh življenja
ter jih spodbudil k zvestobi, je spomnil kardinal Sandri. Blaženi je za sabo pustil
stavek: Bogu ne bi bilo všeč, da bi zanikal Jezusa, mojega Odrešenika. Preliti kri
za vero je najbolj živa želja mojega srca.
V nedeljo, 17. julija, pa je v
Annayu potekalo slovesno bogoslužje za praznik sv. Charbela. Svetišče v Annayu namreč
hrani posmrtne ostanke tega pomembnega libanonskega svetnika, h kateremu romaju tudi
mnogi nekristjani. V nagovoru zbranih vernikov, je kardinal Sandri dejal, da je v
ta kraj priromal iz Rima, da bi Gospoda prosil za mir in povezanost libanonskega naroda,
za evangelijsko iskrenost in dejavno ljubezen maronitske Cerkve in vse krščanske skupnosti
ter za složno prihodnost vsega Vzhoda. Kardinal je spomnil tudi na škofovsko sonodo
za Bližnji vzhod in spodbudil k upanju in vztrajnosti. Navedel je besede papeža Pavla
VI., ki je leta 1977, med kanonizacijo sv. Charbela dejal, da je ključ za pojasnitev
njegovega na videz nenavadnega življenja iskanje svetosti oziroma prizadevanje za
čim bolj popolno podobnost ponižnemu in ubogemu Kristusu, neprekinjen pogovor z Gospodom,
osebna soudeleženost v Kristusovi žrtvi pri gorečem obhajanju maše in stroga spokornost,
povezana z molitvijo za grešnike. Gre za neprestano iskanje Boga, ki je lastno meniškemu
življenju, prežetem s samoto puščaniškega življenja.
Med škofovskim posvečenjem
msgr. Minassiana je kardinal Sandri izpostavil skrb papeža Benedikta XVI. za armenske
katoličane, ki so skupaj z brati armenske apostolske Cerkve ostali zvesti krščanski
veri in to kljub trpljenju in temni noči njihove zgodovine. Kardinal je nagovoril
tudi novega nadškofa Minassiana, rekoč da je prejel polnost duhovništva zato, da bi
v moči Svetega Duha služil Božjemu ljudstvu. Kot je dejal, biti škof pomeni z misijonarskim
duhom vstopiti v službo edinosti. Za to pa je pomembno imeti naklonjenost za ekumenski
dialog in občutljivost do vernikov drugih religij in nevernih oseb, je še dejal kardinal
Sandri.