Duhovne misli Benedikta XVI. o sv. Brigiti Švedski

Benedikt XVI. je pri redni sredini katehezi oktobra lani, podal življenjepis sv. Brigite Švedske. V življenju te svetnice lahko prepoznamo dve obdobji. Prvo zaznamuje njen srečen zakon, ko pa je Brigita ovdovela, se je začelo drugo obdobje njenega življenja. V današnjih duhovnih mislih bo podano njeno prvo obdobje.

»Dogodki iz življenja sv. Brigite so nam dobro znani, ker so njeni duhovni očetje sestavili življenjepis, da bi sprožili postopek beatifikacije takoj po njeni smrti leta 1373. Brigita se je rodila sedemdeset let prej, leta 1303 v mestu Finster na Švedskem, v tej severnoevropski deželi, ki je tri stoletja pred tem sprejela krščansko vero z enakim navdušenjem, s kakršnim jo je naša svetnica prejela od staršev, zelo pobožnih ljudi iz plemenitih družin, blizu kraljevski hiši.

Možu je bilo ime Ulf in je bil guverner pomembnega okrožja švedskega kraljestva. Zakon je trajal osemindvajset let, do Ulfove smrti. Rodilo se jima je osem otrok, med katerimi je drugorojena Karin (Katarina) češčena kot svetnica. To je zgovorno znamenje Brigitine zavzete vzgoje lastnih otrok. Sicer pa je bila njena pedagoška modrost tako cenjena, da jo je švedski kralj Magnus za nekaj časa poklical na dvor, da bi njegovo mlado nevesto Blanko iz Namurja uvedla v švedsko kulturo.

Brigita, ki jo je duhovno vodil učen redovnik, ki jo je uvedel v študij Svetega pisma, je pozitivno vplivala na svojo družino, ki je po zaslugi njene navzočnosti postala prava »domača Cerkev«. Skupaj z možem se je oklenila Vodila frančiškanskih tretjerednikov. Velikodušno je opravljala dela usmiljenja do potrebnih; ustanovila je tudi bolnišnico. Ob svoji ženi se je Ulf naučil, kako poboljšati svoj značaj in napredovati v krščanskem življenju. Ob vrnitvi z dolgega romanja v Santiago de Compostela, opravljenega leta 1341 skupaj z drugimi družinskimi člani, sta zakonca dodelala načrt, da bi živela zdržno, a je kmalu zatem Ulf v miru samostana, kamor se je umaknil, končal svoje zemeljsko življenje.

To obdobje Brigitinega življenja nam pomaga ceniti to, kar bi lahko danes opredelili kot pristno »zakonsko duhovnost«. Krščanski zakonci lahko skupaj prehodijo pot svetosti, ko jih podpira zakrament svetega zakona. Nemalokrat, prav kakor je bilo v primeru sv. Brigite in Ulfa, uspe ženi, da nežno in preudarno vodi moža po poti vere. S hvaležnostjo mislim na toliko žena, ki še danes dan za dnem razsvetljujejo svoje družine s pričevanjem krščanskega življenja. Naj Gospodov Duh tudi danes zbuja svetost krščanskih zakoncev, da svetu pokaže lepoto zakona, ki ga zakonca živita po vrednotah evangelija: ljubezni, nežnosti, vzajemni pomoči in rodovitnosti pri rojevanju in vzgajanju otrok, odprtosti in solidarnosti s svetom ter vključenosti v življenje Cerkve.«

Audio: