P. Lombardi podal pojasnilo glede Poročila irske preiskovalne komisije in glede obtožb
na račun Svetega sedeža
VATIKAN (sreda, 20. julij 2011, RV) – Pater Federico Lombardi, direktor Radia
Vatikan, je podal pojasnilo glede Poročila irske preiskovalne komisije o škofiji Cloyne
o spolnih zlorabah, ki je bilo objavljeno v javnosti 13. julija letos ter glede obtožbah,
ki se na račun Svetega sedeža pojavljajo v javnosti. Kakor pravi pater Lombardi je
tudi to poročilo, ki je četrto po vrsti, kakor tudi prejšnje o nadškofiji Dublin,
pokazalo na težo preteklih dejanj, tokrat za nam bližje obdobje in sicer od 1. januarja
1996 do februarja 2009. Irske oblasti so poslale po apostolskem nunciju kopijo tega
poročila v Rim ter prosile Sveti sedež za odgovor. Pričakovati je, da bo Sveti sedež
podal v doglednem času svoje pripombe in odgovore.
Preden pater Lombardi pojasni
srčiko obtožb na račun Svetega sedeža, ki so se pojavile v preteklih dneh v javnosti,
poda zgodovino odzivov Vatikana in svetega očeta na prejšnja tri poročila. Potrebno
je spomniti na papeževe globoke občutke bolečine in grajanja izražene ob srečanju
z irskimi škofi, ki jih je poklical v Vatikan 11. decembra 2009 z namenom, da bi se
skupaj soočili s težko situacijo irske Cerkve, kakor jo je razkrilo Poročilo o nadškofiji
Dublin. Papež je takrat jasno govoril o osuplosti in sramu nad odvratnimi zločini.
Kot je znano je papež tri mesece po tem srečanju napisal obširno Pismo irskim katoličanom.
Ob tem je potrebno poudariti, da je papeževemu pismu sledilo konkretno dejanje in
sicer apostolska vizitacija Cerkve na Irskem, ki je zajela štiri nadškofije, semenišča
in redovne skupnosti. Rezultate te vizitacije sedaj obravnavajo za različna področja
odgovorni dikasteriji pri Svetem sedežu.
Potem ko je pater Lombardi podal zgodovino,
kako se je Sveti sedež odzval na Poročila irske preiskovalne komisije v preteklosti,
je podal pojasnilo na polemiko, ki se je pojavila v preteklih dneh v javnosti glede
pisma Kongregacije za duhovščino iz leta 1997, ki je bilo kot odgovor na dokument
oziroma osnutek dokumenta irske škofovske konference, v katerem je bilo napisano,
kako naj bi se irska Cerkev soočila s spolnimi zlorabami s strani duhovnikov in redovnikov.
V tem dokumentu je bilo namreč poleg predlogov rednih postopkov prijave civilnim oblastem,
nekaj predlogov, ki so bili v nasprotju z nekaterimi določbami Zakonika Cerkvenega
prava. Omenjeno pismo iz Vatikana je takrat opozorilo na ta nasprotja, hkrati pa poudarilo
pomembnost sodelovanja s civilnimi sodišči. Ugovor, ki je bil izražen v pismu glede
obveznega obveščanja civilne oblasti tudi v primerih, ko gre izdajo spovedne molčečnosti,
ni bil v nasprotju z nobenimi takrat veljavnimi civilnimi zakoni, kakor tudi ni z
sedanjimi. Zato pripisovati s temi obtožbami težko odgovornost Svetemu sedežu za to,
kar se je zgodilo na Irskem, ob ugotovitvi, da te obtožbe gredo onkraj tega kar je
v Poročilu, pomeni prezreti vse tisto, kar je Sveti sedež storil v preteklih letih,
da bi pomagal irski Cerkvi učinkovito soočiti se z omenjenimi problemi.