Benedikt XVI. spregovoril o skrivnosti Nebeškega kraljestva ter pozval k hitri solidarni
pomoči ljudstvom Afriškega roga
CASTEL GANDOLFO (nedelja, 17. julij 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je pred
današnjo molitvijo Angelovega češčenja množici vernikov, ki so se zbrali na dvorišču
papeževe poletne rezidence v Castel Gandolfu ,spregovoril o pomenu Jezusovih prilik,
ki razlagajo skrivnosti Nebeškega kraljestva. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče
pozval vse navzoče in ves svet z besedami: »Z globoko zaskrbljenostjo spremljam novice,
ki prihajajo iz Afriškega roga (somalskega polotoka), še posebej iz Somalije, ki sta
jo prizadela strašna suša in na nekaterih področjih močno deževje ter s tem povzročila
humanitarno katastrofo. Številne osebe v iskanju hrane in pomoči bežijo pred tem strašnim
pomanjkanjem. Želim, da bi se povečalo mednarodno delovanje za hitro pošiljanje pomoči
tem našim težko preizkušenim bratom in sestram, med katerimi so tudi otroci. Naj ne
ostanejo ta trpeča ljudstva brez naše solidarnosti ter konkretne pomoči vseh ljudi
dobre volje.«
V nagovoru pred molitvijo je sveti oče dejal: »Evangeljske
prilike so kratke pripovedi, ki se jih Jezus poslužuje, da bi oznanil skrivnosti Nebeškega
kraljestva. S tem, ko je Gospod uporabil podobe in dogodke iz vsakdanjega življenja,
je hotel nakazati resnični temelj vseh stvari. Pokazal nam je, da Bog deluje, da vstopa
v naše življenje, ter nas želi prijeti za roko. S to vrsto govorov nas božanski Učitelj
vabi, da priznamo prvenstvo Boga Očeta, saj kjer ni Njega, nič ni dobro. To prvenstvo
je odločilno za vse ostalo. Nebeško kraljestvo dejansko pomeni gospodovanje Boga,
to pa tudi pomeni, da moramo njegovo voljo prevzeti kot merilo in vodilo našega bivanja.
Glavna
tematika evangelija današnje nedelje je ravno Nebeško kraljestvo. Nebo naj ne razumemo
samo kot višino, ki je dviguje nad nami, saj je namreč tak brezmejni prostor tudi
v človekovi notranjosti. Jezus primerja Nebeško kraljestvo z njivo pšenice, da bi
nam pomagal razumeti, kako je v nas posajeno nekaj majhnega in skritega, ki pa ima
v sebi neukrotljivo življensko moč. Kljub vsem oviram se bo seme razvilo in sad bo
zorel. Ta sad bo dober samo, če je bilo zemljišče življenja obdelovano po božji volji.
Zato nas Jezus v priliki o dobrem semenu in ljuljki (prim. Mt 13,24-30) opominja,
da je potem, ko je gospodar posejal njivo, 'medtem ko so vsi spali', prišel
'njegov sovražnik' in posejal zel. To pomeni, da moramo biti pripravljeni varovati
milost, ki smo jo prijeli na dan krsta tako, da gojimo vero v Gospoda, ki preprečuje,
da bi zlo pognalo korenine. Ko je sv. Avguštin razlagal to priliko, je pripomnil:
'da so mnogi najprej ljuljka in zatem postanejo dobra pšenica' ter dodal 'če
teh, ko so bili hudobni, ne bi potrpežljivo trpeli, ne bi prišli do hvalevredne
spremembe' (Quaest. septend. in Ev. sec. Matth., 12, 4: PL 35, 1371).
Dragi
prijatelji, Knjiga modrosti, iz katere je današnje prvo berilo, nakaže to razsežnost
božanskega Bitja: 'Zakaj razen tebe ni boga, ki bi skrbel za vse... Počelo
pravičnosti je namreč tvoja moč in to, da vsemu gospoduješ, stori, da vsemu
prizanašaš' (Mdr 12,13.16). Psalm 86 to potrjuje: 'Zakaj ti, Gospod,
si dober in odpuščaš, ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo' (Ps 86,5).
Če smo torej otroci tako velikega in dobrega Očeta, iščimo, da mu bomo podobni! To
je bil namreč namen Jezusovega pridiganja, saj je namreč rekel tistim, ki so ga poslušali:
'Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče' (Mt 5,48).
Z
zaupanjem se obrnimo na Marijo, ki smo jo včeraj klicali z nazivom Najsvetejša
Devica gore Karmel, naj nam pomaga, da bomo zvesto hodili za Jezusom ter tako
živeli kot resnični Božji otroci.«