Msgr. Mamberti: Čas je, da se spreobrnemo

VATIKAN (torek, 12. julij 2011, RV) – Danes dopoldne je bila v vatikanski baziliki sveta maša za veleposlaništva, ki so akreditirana pri Svetem sedežu. Povod za dogodek je bil začetek poljskega predsedovanja Evropski uniji. Sveto mašo je daroval tajnik Svetega sedeža za odnose z državami, msgr. Dominique Mamberti. Med homilijo je evangeljske besede (Mt 11,20-24) navezal na aktualne razmere v Evropi in pri tem najprej spomnil na včerajšnji praznik sv. Benedikta. Papež Pavel VI. je tega velikega svetnika razglasil za zavetnika Evrope. V apostolskem pismu iz leta 1964 Pacis nuntius ga je opredelil kot »glasnika miru in uresničevalca združitve«. Pavel VI. je zapisal tudi, da je bil sv. Benedikt tisti, ki je utrdil duhovno enotnost, ki je kljub jezikovnim, etničnim in kulturnim razlikam evropske narode povezovala v eno samo Božje ljudstvo.

Mamberti je nato izpostavil, da današnja Evropa, tako kot tista v Benediktovem času, živi epohalne spremembe. Vendar pa ima sedaj trdne korenine, na katere opozarja Jezus sam v današnjem evangeliju. Gre za odlomek, ko graja mesta, v katerih je storil mogočna dela, a se kljub temu niso spreobrnila. Kot je dejal Mamberti, je njegova graja istočasno znamenje ogorčenja in usmiljenja. Mesto kljub milostim in dobrotam, ki jih je prejelo, ni verjelo. Ni prisluhnilo Jezusovim besedam in ni sprejelo njegovih čudežev, katerim je bilo priča.

Jezusova graja, ki je »krotak in v srcu ponižen« (Mt 11,29), kot je zapisano v Svetem pismu le nekaj vrstic naprej, nas po Mambertijevih besedah lahko preseneti. Toda krotkost in ponižnost srca nikakor ne pomenita slabotnosti. Nasprotno, Jezus je zahteven in pričakuje spreobrnenje. Vsi se moramo spreobrniti. Vsakdo se namreč kdaj napoti v napačno smer. Spreobrnenje je neprenehni proces, ki ima več stopenj: iz nevere v vero, iz nepopolne vere v čisto in polno vero, iz neurejenega v urejeno življenje, iz načelnega spoštovanja zapovedi v življenje po evangeliju in iz povprečnosti v popolnost. Tako kot je Božje kraljestvo sprva le majhno seme, je Mamberti spomnil na besede blaženega Janeza Pavla II., tudi ljubezen v človeku počasi prevzema vse razsežnosti njegovega bivanja in ga tako razpoloži za služenje Bogu in bližnjim.

Jezus pa v evangeliju, ko nagovarja Kafarnaum, razodene tudi izvor nevere. Kafarnaum je bilo bogato mesto. Obilje ter ponos pa sta povzročila okamnelo srce njegovih prebivalcev in jih prepričala o njihovi samozadostnosti. Po Mambertijevih besedah tudi ljudje današnjega časa, ki so zaslepljeni zaradi razvoja in blaginje, svoj pogled pogosto ne dvigujejo z zemlje. Za Boga in njegovo voljo se ne zmenijo. Ko človek verjame, da se lahko uresniči sam s svojimi močmi, se začne hraniti z utvarami in na koncu ostane razočaran. Zato Gospod vabi k resnici. Njegovo usmiljenje, ki je poleg ogorčenja drugi pol njegove graje, je povezano s sodnim dnem. Tisti dan ne bodo upoštevani le vsi grehi, ampak tudi vse milosti, katere smo spregledali.

Ko gledamo na zgodovino Evrope, lahko vidimo številne milosti, ki smo jih zares prejeli. Mamberti je dejal, da še sedaj prejemamo mnogo darov in znamenj Božje ljubezni. In Gospod nas vabi k spreobrnenju. Kot je zatrdil blaženi Janez Pavel II., je čas, da se spreobrnemo k solidarnosti, politiki miru, bratstvu, potrpežljivosti dialoga in predvsem k Bogu, tako da sprejmemo njegov evangelij upanja in miru.

Audio: