Papež danes začel svoj poletni oddih v apostolski palači v Castel Gandolfu

VATIKAN (četrtek, 7. julij 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. bo danes začel svoj poletni oddih v apostolski palači v Castel Gandolfu, kamor bo prispel pozno popoldne in kjer bo v celoti preživel letošnje poletje. Običajno je sveti oče vsaj nekaj tednov v juliju preživel v severno italijanski dolini Aoste. Lansko leto pa se je prvič odpovedal oddihu v hribovitem predelu na severu Italije. Sveti oče bo v Castel Gandolfu ostal vse do sredine septembra. Kot je znano, se bo avgusta udeležil svetovnega dneva mladih v Madridu. V prvi polovici septembra bo ob sklepu italijanskega evharističnega kongresa obiskal Ancono, v drugi polovici meseca pa se odpravil na apostolsko potovanje v Nemčijo. Čez poletje bo papež v Castel Gandolfu ob nedeljah opoldne z verniki še naprej molil Angelovo čaščenje. Ne bo pa imel splošnih avdienc ob sredah – te se bodo nadaljevale 3. avgusta v Vatikanu.

Spomnimo, da je papež zadnje kateheze med splošnimi avdiencami ob sredah namenil molitvi. Ta vsebinsko nov sklop katehez je začel 4. maja, ko je vernike povabil, naj vstopijo v ''šolo molitve''. »Skupaj s prvimi učenci in s ponižnim zaupanjem se obrnimo na Učitelja in ga prosimo: Gospod, nauči nas moliti!« je povabil papež. Molitev namreč ni nekaj samoumevnega: treba se je je naučiti, jo vedno znova osvojiti. »Prvi pouk prejmemo od Gospoda, preko njegovega zgleda,« je dejal papež.
»Evangeliji opisujejo Jezusa v zaupnem in stalnem pogovoru z Očetom: gre za globoko občestvo njega, ki ni prišel na svet zato, da bi izpolnil svojo voljo, ampak voljo Očeta, ki ga je poslal, da odreši človeka.« Sveti oče je vernike pozval, naj izkoristijo te kateheze o molitvi za boljše poznavanje Svetega pisma, ga čez teden berejo in razmišljajo o molitvi ter tako »spoznavajo čudovito zgodovino odnosa med Bogom in človekom, med Bogom, ki se razodeva, in človekom, ki odgovarja, ki moli«.

Benedikt XVI. je v naslednjih katehezah ob izbranih svetopisemskih odlomkih stare zaveze orisal molitev Abrahama, Jakoba, Mojzesa in Elije. Abrahamova molitev
(1 Mz 18,16-33) nas uči »odpirati srce za preobilje Božjega usmiljenja, da bi v vsakodnevni molitvi znali z vztrajnostjo in zaupanjem prositi Gospoda, ki je velik v ljubezni, za zveličanje človeštva«.
Govoreč o Jakobovem boju z Bogom (1 Mz 32, 23-32), je sveti oče dejal, da »molitev zahteva zaupanje in bližino, biti kot telo ob telesu, a ne z Bogom sovražnikom in nasprotnikom, ampak z Gospodom, ki blagoslavlja, ostaja vedno skrivnosten in ki se zdi nedosegljiv.« O Mojzesovi molitvi (2 Mz 32,1-14) pa je papež povedal, da je v celoti usmerjena na Gospodovo zvestobo in milost:
»Ljubezen do bratov in ljubezen do Boga se v molitvi prežemata in sta neločljivi.« V katehezi o Elijevi prošnji za spreobrnjenje Izraela (1 Kr 18,20-39) je sveti oče opozoril na nevarnost idolatrije: »Pravo čaščenje Boga je dati samega sebe Bogu in ljudem; pravo čaščenje je ljubezen; pravo čaščenje Boga ne uničuje, ampak obnavlja, spreminja.« Zadnjo katehezo pred poletnim oddihom pa je Benedikt XVI. namenil psalmom. »Psalmi nas učijo moliti,« je izpostavil Benedikt XVI. »V Gospodu Jezusu,« je dejal papež,
»ki je v svojem zemeljskem življenju molil s psalmi, ti najdejo svojo dokončno izpolnitev in razodenejo svoj najvišji in najgloblji smisel.« Psalmi nam govorijo o Sinu, podobi nevidnega Boga, ki nam popolnoma razodene obličje Očeta. »Kristjan torej s tem, ko moli psalme, moli k Bogu v Kristusu in s Kristusom, ter prevzema te pesmi v novi perspektivi, ki ima v velikonočni skrivnosti svoje zadnje pojasnilo. Obzorje molilca se tako odpre za nepričakovano resničnost, vsak psalm doseže novo luč v Kristusu in Psalter lahko žari v vsem svojem neskončnem bogastvu.«

Audio: