Sveti oče obiskal L'Osservatore Romano: Gledati svet in ne le sami sebe

VATIKAN (torek, 5. julij 2011, RV) – »Pred nekaj dnevi, 1. julija, je, kot smo slišali, L'Osservatore Romano dosegel pomemben cilj: 150 let življenja. Z iskrenim srcem bi vam rad dejal, kot se reče po domače: vse najboljše za rojstni dan!« Tako je papež Benedikt XVI. nagovoril vse, ki sestavljajo veliko družino vatikanskega časopisa. Ob 150. obletnici izdaje prve številke je sveti oče pred nekaj dnevi že poslal sporočilo sedanjemu direktorju Giovanniju Mariji Vianu, danes dopoldne pa je sedež časopisa tudi osebno obiskal. V kratkem pozdravnem govoru je spregovoril predvsem o vsebinah, ki napolnjujejo tako imenovani 'papežev dnevnik'.

Dejal je, da 150-letnica vzbuja občutke hvaležnosti in tudi upravičenega ponosa. Osebno pa je želel priti med zaposlene prav zato, da bi izrazil svoje priznanje tistim, ki dejansko ustvarjajo časopis s svojim človeškim in krščanskim zanosom ter s strokovnostjo: »Že dolgo sem bil resnično radoveden, da bi videl, kako se danes dela časopis, kje je rodi, in da bi vsaj za trenutek spoznal osebe, ki ta naš časopis ustvarjajo.« Potrebno je veliko več človeške ustvarjalnosti kot pa samega tehničnega dela, zato delo v tej delavnici pomeni predvsem »spoznavati, misliti, presojati, premišljevati. Ni le delavnica, ampak predvsem velik observatorij, kot pravi ime; da bi videli resničnosti tega sveta in seznanjali s temi resničnostmi.« L'Osservatore Romano gleda na ves svet in ne le na del sveta, kar pomeni, da nudi resnično univerzalne informacije. »Tu je opazno nekaj skladnosti z 'urbs et orbis', ki je značilno za katolištvo in je v nekem določenem smislu tudi rimska dediščina: resnično gledati svet in ne le sami sebe.« To pa ima še drugačen pomen: gledati ne le zunanjost dogodkov, ampak se poglobiti v njegove korenine in pokazati na njegovo ozadje. Sveti oče je dejal, da L'Osservatore Romano zanj ni le dnevni časopis, ampak tudi kulturna revija, ki vsakodnevno prispeva k temu, da bi bolje razumeli človeško osebo, od kje nekaj izhaja, kako to razumeti, uresničiti in preoblikovati.

Vatikanski dnevnik pa vidi tudi stvari, ki so nam blizu in, ki jih je včasih pravzaprav najtežje videti, je še dejal papež Benedikt XVI. »Toda obstaja še en pojav, ki mi daje misliti in zaradi katerega sem hvaležen: nihče ne more poročati o vsem, niti najbolj univerzalna sredstva ne morejo povedati vsega, to je nemogoče. Vedno je potrebna izbira.« Zato pa je odločilnega pomena kriterij izbiranja. Danes je ta kriterij pogosto javno mnenje. L'Osservatore Romano pa si je že ob začetku svojega delovanja izbral dva kriterija: »unicuique suum in non praevalebunt«. Gre za sintezo rimskega prava oz. naravnega prava in evangelija. Z drugimi besedami bi to lahko bila kriterija pravičnosti in upanja, ki izhaja iz vere. »Ta dva kriterija skupaj - pravičnost, ki spoštuje vsakogar, in upanje, ki tudi negativne stvari vidi v luči Božje dobrote, v katero smo lahko gotovi zaradi vere - pomagata posredovati resnično človeške, humanistične informacije. Humanistične v smislu humanizma, ki ima svoje korenine v Božji dobroti. In tako ne gre le za 'informacijo', ampak za resnično kulturno 'formacijo'. In za vse to sem vam hvaležen.«

Audio: