V mesecu juliju papež vabi k molitvi za obolele z aidsom in za redovnice v misijonih
VATIKAN (petek, 1. julij 2011, RV) – V mesecu juliju sveti oče Benedikt XVI
vabi k molitvi, da bi kristjani pomagali premagati materialno in duhovno trpljenje
obolelih za aidsom, posebno v najrevnejših deželah. Misijonski molitveni namen pa
nas vabi k molitvi za redovnice, ki delujejo v misijonih, da bi bile priče evangelija
in živo znamenje Kristusove ljubezni.
Spomnimo na poslanico blaženega papeža
Janeza Pavla II. za 13. svetovni dan bolnikov, ki je potekal leta 2005. Posebej je
bila namenjena obolelim osebam za aidsom v Afriki. Blaženi Janez Pavel II. poudarja,
da se aids pojavlja tudi kot ''patologija duha''. »Da bi se odgovorno bojevali
proti njej, moramo okrepiti preventivo s pomočjo vzgoje za spoštovanje svetosti življenja
in vzgoje za pravilno razumevanje dejavne spolnosti.« Papež ponavlja besede
škofov, ki so se leta 1995 udeležili afriške sinode: »Vernikom, predvsem mladim
je treba nenehno predstavljati ljubezen, veselje, srečo in mir, ki jih prinašata krščanski
zakon in zvestoba, pa tudi varnost, ki jo daje čistost«. Blaženi Janez Pavel II.
izpostavlja, da morajo vsi ljudje čutiti, da so vključeni v boj zoper aids. Cerkev
do afriških problemov ni pozorna le zaradi sočutja do človeka v stiski, marveč jo
spodbuja tudi pripadnost Kristusu Odrešeniku, čigar obraz priznava v potezah vsake
trpeče osebe. »Vera je torej tista, ki jo spodbuja, naj se temeljito zavzema za
zdravljenje bolnikov, kakor je delala skozi vso zgodovino. Upanje je tisto, ki jo
dela sposobno, da vztraja pri tem poslanstvu kljub vsakovrstnim oviram, s katerimi
se srečuje. In končno je ljubezen tista, ki ji navdihuje pravilen pristop do različnih
položajev in ji omogoča, da vidi posebnosti vsakega izmed njih ter nanje tudi ustrezno
odgovarja,« piše blaženi Janez Pavel II. in nadaljuje: »V takšnem
razpoloženju globoke solidarnosti gre Cerkev naproti tistim, ki jih je življenje ranilo,
da bi jim podarila Kristusovo ljubezen s pomočjo mnogih oblik pomoči, ki ji jih zanje
narekuje »iznajdljivost ljubezni«. Vsakomur ponavlja: Pogum, Bog te ni pozabil.
Kristus trpi s teboj. Ti pa z darovanjem svojega trpljenja lahko sodeluješ z njim
pri odreševanju sveta.«
Ob papeževem vabilu k molitvi za redovnice v misijonih
navedimo nekaj misli iz poslanice Benedikta XVI. za 45. svetovni molitveni dan za
duhovne poklice, ki je potekal leta 2008. Benedikta XVI. piše, da je na začetku in
tudi kasneje vedno Kristusova ljubezen tista, ki priganja apostole. »Nešteti misijonarji
so v teku stoletij, kot zvesti služabniki Cerkve, poslušni delovanju Svetega
Duha, sledili stopinjam prvih učencev. II. vatikanski koncil pravi: ''Čeprav
je vsak Kristusov učenec dolžan, da po svojih močeh razširja vero, vendar Kristus
Gospod vedno kliče izmed številnih učencev tiste, katere sam hoče, da bi bili
z njim in bi jih pošiljal pridigat .'' Kristusovo ljubezen namreč moremo prenašati
bratom z zgledom in z besedami; z vsem življenjem. Poseben poklic doživljenjskih misijonarjev
ohranja vso svojo veljavo: predstavlja vzorec misijonske vneme Cerkve, ki v vsakem
času potrebuje radikalnih in celostnih podaritev, novih in drznih zagonov.«
Papež nadaljuje, da je v Cerkvi od vedno nemalo mož in žena, ki po daru Svetega Duha
izberejo radikalno evangeljsko življenje in izrečejo zaobljube čistosti, uboštva in
pokorščine. »Ta množica redovnikov in redovnic, ki pripadajo neštevilnim ustanovam
kontemplativnega in aktivnega življenja, ima vse do zdaj izredno pomemben delež v
evangelizaciji sveta.«