Duhovne misli Benedikta XVI. za praznik svetih Petra in Pavla

Danes rimska Cerkev obhaja praznik dveh svojih koreninin, apostolov Petra in Pavla. Njuni relikviji hranita dve baziliki njima posvečeni, ki sta v okras celotnemu Mestu, ljubemu tako romarjem kot njegovim prebivalcem. V berilih dnevne maše beremo Petrovo izpoved vere o Jezusu: »Ti si Kristus, Sin živega Boga« (Mt 16,16). Ta njegova izjava ni sad premisleka, temveč je Očetovo razodetje preprostemu galilejskemu ribiču, kot je to tudi potrdil Jezus sam, ko je rekel: »Kajti tega ti nista razodela meso in kri« (Mt 16,17). Simon Peter je tako zelo blizu Gospodu, da je postal skala vere in ljubezni, na kateri je Jezus zgradil svojo Cerkev, da je postala, kakor pravi sv. Janes Zlatousti, »močnejša kot nebo« (Hom. in Matthæum 54, 2: PG 58,535). Saj je Gospod sam dejal: »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih« (Mt 16,19).

Sveti Pavel pa je s pomočjo božje milosti širil evangelij in sejal Besedo resnice in zveličanja med poganskimi ljudstvi. Dva sveta zavetnika mesta Rima, čeprav sta prijela od Boga različni karizmi ter različni poslanstvi, sta oba temelja Cerkve, ki je ena, sveta, katoliška in apostolska, »za vedno odprta za misijonsko in ekumensko dinamiko, saj je poslana v svet oznanjat in pričevat, udejanjat ter širit skrivnost občestva, ki je njeno ustanovno počelo (Angelus, torek, 29. junija 2010).

Rad bi predstavil še eno trditev Božje Besede. To je Kristusova obljuba, da peklenske sile ne bodo premagale njegove Cerkve. Te besede imajo lahko tudi ekumenski pomen, saj je, kot je bilo rečeno, eden od učinkov Hudičevega delovanja ravno razdeljenost znotraj cerkvene skupnosti. Razdeljenost je pravzaprav znamenje moči greha, ki še tudi po odrešenju deluje v članih Cerkve. Toda Kristusova beseda je jasna: »Non praevalebunt – je ne bodo premagale« (Mt 16,18). Edinost Cerkve je zakoreninjena v povezanosti s Kristusom. Tako je popolna edinost med kristjani, za katero si je potrebno iz generacije v generacijo prizadevati in obnavljati, podprta z Gospodovo molitvijo in obljubo. Bog nam je za boj proti zlu podaril v Jezusu 'zagovornika', zaščitnika ter po veliki noči »drugega Tolažnika« (prim. Jn 14,16), Svetega Duha, ki bo za vedno ostal z nami ter bo vodil Cerkev k polnosti resnice (prim. Jn 14,16; 16,13), ki je tudi polnost ljubezni in edinosti.

Naj zgled apostolov Petra in Pavla razsvetli razum in prižge v srcih vernikov sveto željo izpolniti Božjo voljo, da bo Cerkev, ki je romarica na zemlji, lahko vedno zvesta svojemu Gospodu. Obrnimo se z zaupanjem na Devico Marijo, Kraljico Apostolov, ki iz Nebes vodi in podpira pot Božjega ljudstva (Homilija, 29. junij 2010).

Audio: