Msgr. Marini o pomenu slovesne liturgije na praznik sv. Petra in Pavla

VATIKAN (ponedeljek, 27. junij 2011, RV) – 29. junija Cerkev obhaja praznik prvih apostolov svetih Petra in Pavla. Papež Benedikt XVI. bo na ta dan dopoldne v baziliki sv. Petra vodil slovesno sveto mašo, med katero bo štiridesetim novim nadškofom metropolitom izročil palij. Med njimi bo tudi mariborski nadškof metropolit msgr. Marjan Turnšek. Msgr. Guido Marini, papeški ceremonijer, je v pogovoru za Radio Vatikan razložil pomen te bogate liturgije.

»Gre za zelo pomembno slovesnost v teku liturgičnega leta in zdi se mi, da sta dva glavna pomena prav tista dva, ki opominjata na apostola Petra in Pavla: na eni strani je apostol Peter, s katerim potrjujemo našo vero, in na drugi apostol Pavel, s katerim obnavljamo naše navdušenje za oznanjevanje evangelija po vsem svetu.« Vsakoletno praznovanje v Rimu za celotni krščanski svet torej pomeni: »Ponovno potrditev svoje vere z velikim navdušenjem, pa tudi z veliko hvaležnostjo Gospodu za dar, katerega nam je dal; istočasno pa pomeni tudi ponovno potrditev našega jasnega namena in naše želje, da vsem ponesemo oznanilo evangelija, ki rešuje življenje.«

Msgr. Marini je razložil tudi, kaj pomeni obred izročitve palija. »Palij za te nadškofe pomeni njihovo posebno oblast in jurisdikcijo v cerkvah, ki so jim zaupane. Toda ta njihova oblast in jurisdikcija se izvršuje v občestvu z rimskim škofom. Palij je prav znamenje tega občestva nadškofov metropolitov z rimskim škofom. To je torej razlog in bogat pomen vključitve tega obreda v praznik svetih Petra in Pavla.« Palij je danes sicer ozek bel trak iz volne jagnjet, katera blagoslovijo v Rimu vsako leto na praznik sv. Neže, 21. januarja. Vanj so vtkani temni križi. Prvotno je palij nosil samo papež. Prva poročila o njem izvirajo iz 4. stoletja. Tradicija, komu pripada palij, se je skozi zgodovino večkrat spreminjala, od liturgičnih reform 2. vatikanskega koncila dalje pa velja pravilo, da ga podelijo le nadškofom, ki so hkrati tudi metropoliti. Nosijo ga lahko le v mejah svoje cerkvene pokrajine. Ovčja volna palija spominja na izgubljeno ovco, križi predstavljajo Gospodove rane, igle, ki so prav tako na njem, pa tri žeblje. Ti simboli metropolite opominjajo, da morajo posnemati Jezusa kot dobrega pastirja, ki je vedno skrben in buden ter, ki je navsezadnje za svoje ovce dal življenje.

Pomenljiv sestavni del letošnje slovesnosti pa bo, kot je dejal msgr. Marini, tudi povabilo k molitvi za papeža Benedikta XVI., zanj osebno in za njegov pontifikat. 29. junija bo namreč hkrati dan praznovanja 60. obletnice njegovega duhovniškega posvečenja. Sveti oče je naslednik svetega Petra in nas tako kot papeži skozi vso zgodovino potrjuje v veri, katero je nekoč izrazil apostol Peter. On in sveti Pavel sta kot temelja, stebra, na katerih stoji Cerkev danes, je stala včeraj in bo stala vedno. V tem je skrito globoko sporočilo praznika prvih apostolov, katerega nam predlaga vsako leto znova: »Menim, da nam ta praznik govori o ljubezni in o zvestobi do Cerkve, in to moramo obnavljati z veseljem, navdušenjem in velikim zanosom.«

Audio: