VATIKAN (sobota 25. junij 2011, RV) – Cerkev se s številnimi pobudami po vsem
svetu pripravlja na bližajoče se praznovanje ob 60. obletnici duhovniškega posvečenja
papeža Benedikta XVI. Joseph Ratzinger je bil posvečen 29. junija 1951 v stolnici
v Freisingu. Tega dne se sam spominja kot »čudovitega poletnega dne, ki ostaja nepozaben
kot najpomembnejši trenutek mojega življenja«. Duhovništvo kot Božji dar in njegova
lepota zaznamujeta pontifikat Benedikta XVI. Na to temo pogosto spominja tudi v svojih
nagovorih. Naj ob tej priložnosti spomnimo na nekatere njegove besede.
Že večkrat
ob različnih priložnostih je poudaril, da je duhovnik poklican oznanjati Božjo besedo:
»Duhovnik ne uči lastnih zamisli, filozofije, katero si je sam izmislil,
jo našel in mu je všeč; duhovnik ne govori zase, ne govori zaradi sebe, da
bi si morda pridobil občudovalce ali svojo stranko; ampak v zmešnjavi vseh filozofij
duhovnik uči v imenu navzočega Kristusa, predlaga resnico, ki je Kristus sam, njegova
beseda, njegov način življenja in napredovanja.« (splošna avdienca, 14.
april 2010)
Še posebej v današnjem težkem času je duhovnik poklican, da pričuje
za resnico: »Duhovnikov glas se potemtakem pogosto lahko zdi 'glas vpijočega
v puščavi', toda prav v tem temelji njegova preroška moč: da ni nikoli priznan s strani
kakšne kulture ali prevladujoče miselnosti, ampak da kaže edinstveno novost, ki je
zmožna izvrševati pristno in globoko prenovo človeka. To je živi Kristus, Bog, ki
je blizu, ki deluje v življenju in za življenje sveta, in ki nam podarja
Resnico, način življenja.« (splošna avdienca, 14. april 2010)
Verniki od
nekoga, ki je svoje življenje posvetil Bogu, zahtevajo, da je do dna duhovnik in nič
drugega: »Velika potreba je po duhovnikih, ki bi svetu govorili o Bogu in ki bi
Bogu predstavili svet; ljudje, ki niso podvrženi minljivim kulturnim navadam,
ampak sposobni resnično živeti tisto svobodo, katero lahko podari le gotovost o pripadnosti
Bogu.« (avdienca Kongregacije za duhovščino, 12. marec 2010)
Srce duhovništva
pa je po papeževih besedah v Jezusovem izreku: ne imenujem vas več služabnike, ampak
prijatelje. »To je globoki pomen duhovništva: postati prijatelj Jezusa Kristusa.
Za to prijateljstvo si moramo prizadevati vsak dan znova. Prijateljstvo pomeni občestvo
v mislih in željah.« (krizmena maša, 13. april 2006)
Sveti oče
pa duhovnike pogosto tudi opogumlja, naj odkrivajo lepoto svojega poslanstva, in jim
kaže razsežnost, iz katere lahko vedno črpajo moč za svojo pot: »Potrebno je biti
z Jezusom, da smo lahko z drugimi. To je srce našega poslanstva. V družbi Kristusa
in bratov lahko vsak duhovnik najde potrebno moč, da poskrbi za ljudi, za njihove
duhovne ali materialne potrebe, da z besedami, ki so vedno nove in jih narekuje ljubezen,
uči o večnih resnicah vere, po katerih žeja tudi naše sodobnike.« (avdienca Bratovščine
sv. Karla, 12. februar 2011)