Papež na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi: Sprememba, ki jo potrebuje svet, izhaja iz evharistije

RIM (petek, 24. junij 2011, RV) – Včeraj zvečer, na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, je papež Benedikt XVI. daroval sveto mašo v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Po maši pa je vodil slovesno procesijo z Najsvetejšim od lateranske bazilike do bazilike Marije Velike, kjer je podelil tudi blagoslov.

»Ničesar magičnega ni v krščanstvu. Ne obstajajo bližnjice,« je zatrdil papež med pridigo, ki jo je namenil premišljevanju o evharistiji, spreminjanju kruha in vina, ki je namenjeno spreminjanju našega življenja in sveta. Ko Jezus pri zadnji večerji reče: To je moje telo, ki se daje za vas, to je moja kri, ki se preliva za vas, s tem že napove Kalvarijo. Iz ljubezni sprejme vso trpljenje, skupaj z vso bolečino in nasiljem, vse do smrti na križu. Ko ga na ta način sprejme, ga spremeni v dejanje darovanja. »To je sprememba, ki jo svet najbolj potrebuje, kajti odrešuje ga od znotraj, odpira ga k razsežnostim Božjega kraljestva,« je poudaril sveti oče. Bog želi to prenovo sveta uresničiti preko iste poti, ki jo je prehodil Kristus, gre za pot, ki je Kristus sam. »Ne obstajajo bližnjice,« je izpostavil papež, »ampak gre vse preko ponižne in potrpežljive logike pšeničnega zrna, ki se razlomi, da bi dalo življenje, logike vere, ki prestavlja gore z blago silo Boga.« Bog želi prenavljati človeštvo, zgodovino in vesolje preko evharistije, je nadaljeval papež. »Po posvečenima kruhu in vinu, v katerima sta resnično prisotna njegova Telo in Kri, Kristus spreminja nas, dela nas sebi podobne: vključuje nas v svoje odrešenjsko delo, dela nas sposobne živeti po njegovi lastni logiki darovanja, kot pšenična zrna, združena z Njim in v Njem,« je dejal papež. Tako se v brazdah zgodovine sejeta in zorita edinost in mir, ki sta cilj, h katerima težimo po Božjem načrtu. »Brez iluzij, brez utopičnih ideologij hodimo po ulicah sveta in v sebi nosimo Gospodovo Telo kot Devica Marija v skrivnosti obiskanja Elizabete. S ponižnim zavedanjem, da smo preprosta pščenična zrna, negujmo trdno gotovost, da je Božja ljubezen, učlovečena v Kristusu, močnejša od zla, nasilja in smrti,« je povabil papež.

Evharistija po njegovih besedah izraža ravno to, da je sprememba kruha in vina v Kristusovo Telo in Kri sad Kristusovega darovanja samega sebe, je dar ljubezni, ki je močnejša od smrti, dar božje ljubezni, ki ga je obudila od mrtvih. Vse izhaja od Boga, iz njegove vsemogočne ene in trinitarične ljubezni, učlovečene v Jezusu. V to ljubezen je potopljeno Kristusovo srce, kajti on ve zahvaljevati se in hvaliti Boga tudi v trenutku izdaje in nasilja, in na ta način spreminja stvari, osebe in svet. Ta preobrazba je mogoča zaradi občestva, ki je močnejše od ločitve, zaradi občestva samega Boga, je dejal papež in dodal, da se edino občestvo prenaša v sveti evharistiji: od Boga, preko Jezusa, do nas.

Benedikt XVI. je tudi izpostavil, da nas evharistija s tem, ko nas povezuje s Kristusom, hkrati odpira za druge in nas osvobaja egocentričnosti. Iz evharistije torej izvira tudi globok smisel družbene prisotnosti Cerkve. Kdor v hostiji prepozna Jezusa, ga prepozna tudi v bratu, ki trpi, ki je lačen in žejen, ki je tujec, nag, bolan, zapornik; pozoren je na vsako osebo, na konkreten način se trudi za vse tiste, ki so v potrebi. »Iz Kristusove daritve ljubezni, izhaja naša posebna odgovornost kot kristjanov v izgradnji solidarne, pravične in bratske družbe,« je izpostavil papež. Dodal je, da si krščanstvo še posebej v tem času lahko in mora prizadevati, da se edinost ne bo gradila brez Boga, brez prave ljubezni, sicer bi pustila prostor za zmešnjavo, individualizem, nadvlado vseh nad vsemi. Evangelij namreč vedno meri na edinost človeške družine, ki ni postavljena od zunaj, ampak izhaja iz medsebojne odgovornosti, da se prepoznamo kot člani enega telesa, Kristusovega telesa. Kajti iz oltarnega zakramenta smo se naučili in se učimo, da delitev, ljubezen pomeni pot resnične pravičnosti, je še dejal Benedikt XVI.

Audio: