Duhovne misli Benedikta XVI. za praznik Rojstva Janeza Krstnika
24. junija nas bogoslužje vabi k obhajanju praznika Rojstva Janeza Krstnika. Prav
tako kot življenje Kristusove matere Marije, je bilo tudi njegovo življenje povsem
usmerjeno na Kristusa. Janez je bil njegov predhodnik, glas, ki je bil poslan, da
naznani učlovečeno Besedo. Zato spominjati se Janezovega rojstva, v resnici pomeni
praznovati Kristusa, dopolnitev obljub vseh prerokov. Krstnik, ki je bil največji
med njimi, je bil poklican, da pripravi pot Mesiju (prim Mt 11,9-10).
Vsi evangeliji
imajo na začetku opisa Jezusovega javnega delovanja pripoved o njegovem krstu v reki
Jordan, kjer ga je Janez krstil. Sveti Luka postavi začetek Krstnikovega delovanja
v slovesen zgodovinski okvir. Tudi moja knjiga Jezus iz Nazareta se začne z Jezusovim
krstom v Jordanu, dogodkom, ki je v tistem času zelo odmeval. Iz Jeruzalema ter iz
vseh predelov Judeje so ljudje prihajali poslušat Janeza Krstnika, se mu dali krstiti
v reki ter se izpovedali svojih grehov (prim. Mr 1,5). Glas o preroku se je tako razširil,
da so se mnogi spraševali, če ni morda on Mesija. Evangelist pa poudarja, da je to
Janez odločno zanikal: »Jaz nisem Mesija« (Jn 1,20). Vsekakor pa je Janez prva Jezusova
priča, saj je prejel znamenje iz nebes: »Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati
nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu« (Jn 1,33). Točno to se je zgodilo, ko je Jezus,
potem ko je prejel krst, stopil iz vode. Janez je videl Duha, ki se je kot golob spustil
na Jezusa. Tedaj je spoznal polno resničnost Jezusa iz Nazareta in ga začel razodevati
Izraelu (prim. Jn 1,31) kot Božjega Sina in človekovega odrešenika: »Glejte, Božje
Jagnje, ki odvzema greh sveta« (Jn 1,29).
Kot pravi prerok je Janez brezkompromisno
pričeval za resnico. Razkrival je kršitve desetih Božjih zapovedi, četudi so bili
kršitelji mogočniki. Tako je obtožbo, da Herod in Herodiada živita v prešuštvu, plačal
z življenjem ter tako z mučeništvom zapečatil svojo službo Kristusu, učlovečeni Resnici.
Prosimo Janeza ter Sveto Marijo za priprošnjo, da bi tudi danes zmogla biti Cerkev
vedno zvesta Kristusu ter pogumno pričevala za njegovo resnico in njegovo ljubezen
do vseh.