Psihologija in izzivi sodobnosti: Največji izziv na začetku tretjega tisočletja je obnoviti človeške odnose

RIM (ponedeljek, 13. junij 2011 , RV) – Psihologija in izzivi sodobnosti je bil naslov simpozija, ki ga je Inštitut verskih znanosti Papeškega ateneja Regina Apostolorum v soboto organiziral v Rimu. Zbrane je nagovoril predsednik Italijanskega združenja katoliških psihologov in psihiatrov Tonino Cantelmi. Izpostavil je, da je največji izziv na začetku tretjega tisočletja obnoviti človeške odnose. Po njegovih besedah se ni treba odpovedati lepoti novih tehnologij kot je to internet, saj imajo mnogo pozitivnih strani in so lahko uporabljene na konstruktiven način. Pomembno pa je, da ne nadomestijo realnost vsakdanjega življenja, vrednost resničnega objema in stiska roke, je izpostavil Cantelmi.

Med vrsto predavatelji s področja psihologije in psihiatrije je zbrane nagovoril tudi direktor Inštituta verskih znanosti German Sanchez in v ospredje postavil nekatere probleme današnje družbe. Kot je dejal, mišljenje človeka, ki živi v virtualnem svetu, pozna samo ta mali-veliki svet, ki ga oblikuje internet ali prenosni telefon. Miselnost je posekana, meja med realnim in virtualnim pa predstavlja nevarnost. Tak človek preživi več časa v virtualnem kot pa v realnem svetu in v virtualnem svetu ustvari svoj idealni svet. Ko mora preiti v realnost, je razočaranje tako veliko, da mnogokrat ne uspe razlikovati med realnim in virtualnim svetom. Pogosto je njegov prvi cilj čim prej zapustiti realni svet in pobegniti v življenje v virtualnem svetu. Zanj je realni svet popačena podoba virtualnega sveta. Pri tem je Sanchez izpostavil pomembno vlogo duhovnikov in posvečenih oseb v tem svetu, vedno bolj zaznamovanem z nepristnimi odnosi, ki so rezultat napačne uporabe novih tehnologij. Ta prispevek izhaja predvsem iz zmožnosti prenašanja navdušenja, optimizma in upanja v prihodnost.

Razvojni psiholog Daniele Mugnaini je povedal, da italijanski otroci pred televizijo preživijo skoraj dve uri na dan. Skoraj polovica jih ima televizorje v svoje sobi in gledajo filme, ki so namenjeni odrasli publiki. Velika večina jih igra elektronske igre in ima doma internet. 60 odstotkov teh otrok ima internet v svoji sobi, ga uporablja vsak dan in imajo svojo stran na Facebooku. Med vsebinami, ki bombardirajo otroke, se veliko pojavlja prikazovanje ženske kot predmeta, tudi v primerih otroških igrač kot so punčke, razne elektronske igre in oblačila, prikazovanje spolnosti v zvezah brez obveznosti, prikazovanje spolnosti kot spektakla, tudi v reklamah in glasbenih videspotih, ki je prikazana kot razvedrilo in dosežek ter vedno pogosteje zaznamovana z nasiljem in nagonom.

Psihoterapevtka Beatrice Toro pa je spregovorila o spletnih straneh, ki podpirajo anoreksijo in predstavljajo enega od številnih primerov prepletanja med spletom, psihologijo in psihopatologijo. Kot je dejala, obstaja mnogi spletnih blogov in strani, kjer dekleta med seboj tekmujejo v izgubljanju telesne teže, se fotografirajo in svoje fotografije objavljajo na spletu ter tako poročajo o svojem 'napredku'. Zdi se, da gre za primere doseganja že poznanih mitov o suhosti, lepote in estetiki pod vsako ceno. A gre tudi za nekaj drugega, kajti oseba, ki ureja tako spletno stran, sama sebe ne smatra kot osebo, ki trpi za neko motnjo, ampak gre prej za posameznika, ki je izbral anoreksičnen 'način življenja', filozofijo popolnosti. Motnje prehranjevanja tako postanejo hkrati nedolžne in nevarne, in začne se jih obravnavati kot osebnosti, polbožanstva ali preprosto prijateljice. Kot je zatrdila predavateljica, uporabnice teh spletnih strani spravljajo v nevarnost svoje zdravje: anoreksija na spletu njihovo fizično stanje še poslabša, še bolj se povečuje obsedenost in tekmovalnost, njihovo samospoštovanje se uničuje.

Audio: