Sveti oče Romom: Cerkev želi, da bi se vsi ljudje prepoznali kot otroci istega Očeta in člani iste človeške družine

VATIKAN (sobota, 11. junij 2011, RV) – Sveti oče je danes opoldne v avdienco sprejel predstavnike etničnih skupin Romov in Sintov. Napovedano je bilo, da se bo romanja udeležilo okoli 1400 oseb, vendar se jih je ob Petrovem nasledniku danes zbralo več kot 2000. Romanje se bo uradno zaključilo jutri.

Sveti oče je svoj nagovor vsem zbranim začel prav z besedami papeža Pavla VI., po katerem je poimenovana avla, v kateri je potekala avdienca: »Vi v Cerkvi niste na obrobju, ampak ste z določenega vidika v njenem središču, srcu. Vi ste v srcu Cerkve.« Te nepozabne besede je Božji služabnik Pavel VI. izgovoril leta 1965, papež Benedikt XVI. pa jih je danes ponovil in jim dodal še: »Ste ljubljeni del romajočega Božjega ljudstva in spominjate nas, da 'tu nimamo stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje'« (Heb 13,14).

Sveti oče je nato spomnil na blaženega Zefirina Giméneza Mallo, ki je bil romskega porekla. Rojen je bil v Španiji leta 1861. Letos tako mineva 150 let od njegovega rojstva in tudi 75 let od njegove mučeniške smrti. Ti dve obletnici sta bili med drugim tudi povod za pričujoče romanje. Zefirinovo prijateljstvo z Gospodom ga je naredilo za resničnega pričevalca vere in ljubezni. V vsaki osebi in vsakem dogodku je odkrival Božjo prisotnost. Bil je zvest svojemu poreklu, zgodovini in identiteti, hkrati pa se je njegova globoka vera izražala v vsakodnevni udeležbi pri sveti maši in molitvi rožnega venca. Prav rožni venec, ki ga je vedno nosil s seboj, je bil razlog, da so ga zaprli. In vse do smrti ni dovolil, da bi mu ga vzeli iz rok. »Danes vas blaženi Zefirin vabi, da sledite njegovemu zgledu in vam kaže pot: predanost molitvi in še posebej rožnemu vencu, ljubezen do evharistije in drugih zakramentov, spoštovanje zapovedi, poštenost, usmiljenje in velikodušnost do bližnjih, posebej do ubogih; to vas bo napravilo močne pred tveganjem, ko sekte ali druge skupine spravljajo v nevarnost vaše občestvo s Cerkvijo.«

V nadaljevanju je papež Benedikt XVI. spregovoril o zgodovini, ki obsega tudi nadvse boleča obdobja. Med preganjanjem v drugi svetovni vojni je bilo v koncentracijskih taboriščih barbarsko ubitih na tisoče žena, mož in otrok. Gre za tragedijo, ki je še vedno slabo poznana in katere razsežnosti je težko presojati, toda njena teža je zapisana globoko v srcih romskih družin. Sveti oče je poudaril, da je med svojim obiskom taborišča Auschwitz-Birkenau maja leta 2006 molil za vse žrtve. »Evropska zavest ne more pozabiti tolikšne bolečine! Da vaš narod ne bi bil nikoli več predmet trpinčenja, zavračanja in prezira! Sami pa vedno znova iščite pravičnost, zakonitost in spravo ter si prizadevajte, da ne boste nikoli vzrok trpljenja drugih!« Sveti oče je nato izpostavil spremembe v svetu, ki so se dotaknile tudi romskega življenja. Spomnil je na njihovo kulturo izražanja preko glasbe, ki Evropo nedvomno bogati; pa tudi na njihovo vse pogostejše iskanje ustaljenosti. Cerkev jih pri tem spremlja in vabi, da živijo po evangeliju ter zaupajo v Kristusovo moč. »Dragi prijatelji, vabim vas, da skupaj pišete novo stran zgodovine za vaše ljudstvo in za Evropo! Iskanje dostojanstvenega prebivališča in dela ter izobrazba otrok sta temelja, na katerih je potrebno graditi tisto integracijo, iz katere boste imeli korist vi in celotna družba.« Tudi sami naj bi s svojim dejavnim in lojalnim sodelovanjem prispevali, da bi se romske družine primerno umestile v splet evropske javnosti. Posebej bi morali paziti na dobro otrok in s tem namenom je potrebno negovati dostojanstvo in vrednote družine, ki je kot majhna domača Cerkev in mora biti tudi šola človeškosti.

»Navsezadnje pa ste tudi vi poklicani, da dejavno sodelujete v cerkvenem poslanstvu oznanjevanja, da spodbujate pastoralne dejavnosti v vaših skupnostih.« Tako je na koncu poudaril sveti oče in spomnil, da je med Romi veliko duhovnikov in drugih posvečenih oseb. To je Božji dar in znamenje pozitivnega dialoga med romskim ljudstvom in krajevnimi Cerkvami, katerega je potrebno tudi vnaprej podpirati in razvijati: »Cerkev želi, da bi se vsi ljudje prepoznali kot otroci istega Očeta in člani iste človeške družine.« Svoj nagovor je papež Benedikt XVI. sklenil v njihovem jeziku, se jim zahvalil za obisk, obljubil svojo bližino in molitev ter jim podelil svoj blagoslov.

Današnji dogodek oziroma celotno dvodnevno romanje je organiziral Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih, v sodelovanju z Italijansko škofovsko konferenco in Skupnostjo svetega Egidija. Preden je papež Benedikt XVI. nagovoril zbrane na avdienci, so bila predstavljena tudi štiri kratka pričevanja. O svojem življenju so spregovorili romski študent, žena, ki je preživela koncentracijsko taborišče, predstavnica sintskih mater in redovnica romskega porekla. Popoldne je nato predsednik omenjenega papeškega sveta nadškof Antonio Maria Vegliò v Rimu za romske romarje vodil besedno bogoslužje. Jutri pa se bodo ponovno vsi skupaj zbrali pri sveti maši v svetišču Divino Amore.

Audio: