Nadškof Tomasi na 100. zasedanju Mednarodne konference dela
ŽENEVA (četrtek, 9. junij 2011, RV) – Od 1. do 17. junija v Ženevi poteka 100.
zasedanje Mednarodne konference dela. Zasedanja se udeležuje tudi nadškof Silvano
Maria Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. V tem
tednu je podal svojo izjavo, v kateri je izpostavil problem brezposelnosti in v povezavi
z njo tri posebej zaskrbljujoča področja.
Prvo med njimi je brezposelnost mladih,
in sicer v različnih skupnostih po vsem svetu. V razmerju do odraslih je brezposelnost
med mladimi kar 2,6-krat višja. Gre za splošen problem v vseh državah, ki pa še posebej
izstopa v razvitem svetu. Nadškof Tomasi je dejal, da je nekoliko ironično, da postindustrijsko
gospodarstvo, zaznamovano s staranjem prebivalstva, ni sposobno ustvariti dovolj primernih
priložnosti za delo, s katerimi bi odgovorilo na potrebe in pričakovanja mladih, ki
predstavljajo veliko manjši delež prebivalstva. Brezposelnost mladih ima za družbo
kot celoto lahko obširne in globoke posledice. Na osebnostni ravni gre namreč za demoralizacijo,
izgubo zaupanja v lastne sposobnosti in svoja pričakovanja glede zaposlitve. Pogosto
lahko pride do občutka ujetosti v družbeno izključenost. Negotovost glede priložnosti
in pogojev za delo ustvarja nove oblike psihološke nestabilnosti in povzroča težave
pri oblikovanju življenjskih načrtov. Nadškof Tomasi je v povezavi z brezposelnostjo
spomnil tudi na besede Benedikta XVI., zapisane v okrožnici Caritas in Veritate (Ljubezen
v resnici): »Zaradi tega so se povečale človeške stiske, polegtega
pa tudi trošenje družbenih moči. V primerjavi s tem, kar se je v preteklosti
dogajalo v industrijski družbi, današnja brezposelnost povzroča nove
oblike gospodarske odrinjenosti. Sedanja kriza pa lahko te razmere samo še poslabša.«
Kot
drugo ranljivo področje je Tomasi izpostavil zaposlovanje žensk. Kljub pomenljivemu
napredku pri zmanjšanju diskriminacije v zadnjih desetletjih, še vedno ostajajo nekatere
omejitve. V povprečju je njihova zaposlenost za 20 odstotkov nižja kot pri moških,
poleg tega pa večinoma zasedajo slabše plačana delovna mesta. Vloga žensk v gospodarstvu
bi morala biti razumljena resneje, je poudaril nadškof Tomasi. Delovni trg bi moral
biti bolj prilagodljiv, tudi kar zadeva odgovornosti skrbi za otroke in druge družinske
člane. Vloga ženske v družini je nepogrešljiva, tako družina kot gospodarstvo pa prispevata
k skupnemu dobremu v družbi. Prispevek žensk pa je velik tudi pri iskanju lepote,
smisla in pomena, ki so nedvomno pomenljivi spodbujevalci gospodarskih in družbenih
novosti ter napredka.
Tretje področje, kateremu je potrebno nameniti posebno
pozornost, pa je delo na domu, ki je vse bolj prisotno na trgu dela. Razlogi zanj
so predvsem v demografskih spremembah in izzivih ohranjanja ravnotežja med odgovornostmi
službenega in družinskega življenja. Toda za veliko oviro se je izkazala izključenost
pri zaščiti osnovnih delavskih pravic, kar te delavce prikrajša za varnost, ki si
jo vsako spodobno delo zasluži in jo tudi zahteva. Predvsem pomembna vprašanja sproža
pojav, ko številne ženske zapustijo svoj dom ter svoje družine z namenom, da bi jim
pomagale preživeti z delom v tujini, in tako skrbijo za tuje otroke ali ostarele in
bolne. Kar pa ima za posledico, da se le redko lahko vrnejo k svojim domačim. To povzroča
nekakšno verigo, utemeljeno na razdoru osnovnih družinskih odnosov za vse vpletene.
Delo
naj je bi predstavljalo le garanja in napora, ki se kaže v uslugah, dejavnostih in
produkciji, ampak je tudi priložnost za izpolnitev osebnega poslanstva, je poudaril
nadškof Tomasi. Kot je dejal blaženi Janez Pavel II. je delo nekaj, kar se sklada
s človeškim dostojanstvom, ga izraža in krepi.