Sveti oče v zagrebški katedrali spomnil na zgled bl. Alojzija Stepinca

HRVAŠKA (nedelja, 5. junij 2011, RV) – Sveti oče je popoldne med večernicami nagovoril zbrane v zagrebški katedrali. Spomnil je na bl. Alojzija Stepinca, na katerega grobu se je potem tudi zaustavil v molitvi. Blaženi kardinal je bil neustrašen pastir, zgled apostolske gorečnosti in krščanske neomajnosti. Njegove zasluge izvirajo predvsem iz njegove vere. V svojem življenju je imel pogled vedno uprt v Jezusa, po Njem se je oblikoval tako, da je na koncu postal Njegova živa podoba, tudi v trpljenju. Vztrajno je branil vse preganjane in s tem resnico ter človekovo pravico do življenja z Bogom.

Benedikt XVI. je nato izpostavil pomen mučeništva: »Krščansko mučeništvo je svetost v najvišji meri. Toda to je vedno in samo zahvaljujoč Kristusu.« Bl. Alojzij Stepinac je na Kristusovo daritev, katero prejemamo preko evharistije, odgovoril s svojim duhovništvom, škofovstvom in darovanjem lastnega življenja. Njegovo mučeništvo zaznamuje vrhunec nasilja proti Cerkvi v obdobju komunističnega preganjanja. V tem času je bilo mnogo škofov, duhovnikov in redovnikov, ki so bili pripravljeni umreti, da le ne bi izdali Kristusa, Cerkve in papeža. Ljudje so lahko videli, da duhovniki niso izgubili vere, upanja in ljubezni ter tako so lahko ostali enotni. Ta enotnost pojasnjuje, kar je človeško nerazložljivo: da niti tako neizprosen režim ni mogel ukloniti Cerkve.

»Tudi danes je Cerkev na Hrvaškem poklicana k enotnosti, da se lahko spopade z izzivi spremenjenega družbenega konteksta, da z misijonarsko drznostjo oblikuje nove poti evangelizacije, še posebej v služenju mladim generacijam.« Sveti oče je opogumil škofe v njihovem poslanstvu in k usklajenosti s Petrovim naslednikom. Izpostavil je delo za spravo med kristjani in med kristjani ter muslimani. Člani cerkvene skupnosti morajo biti kljub svoji raznolikosti med seboj enotni, da lahko predstavljajo pričevanje, ki je zvesto Gospodu. Zato bi morali biti škofje čuječi in nuditi jasne smernice za področja duhovnosti, nauka in pastorale. Od pastirjev se pričakuje, da moralni nauk Cerkve vernikom podajajo verodostojno in jim tako pomagajo oceniti osebno odgovornost in skladnost med njihovimi odločitvami in zahtevami vere. »V povezavi s tem je bl. kardinal Stepinac izrekel: 'Zlo, ki je med večjimi v našem času, je povprečnost pri vprašanjih vere. Ne slepimo se ... Smo katoličani ali pa nismo. Če smo, je potrebno, da se to pokaže na vseh področjih našega življenja.«

Potem je papež duhovnike in še posebej župnike spodbudil, naj ne izgubijo poguma ter naj ostanejo čuječi v molitvi in duhovnem življenju. Tako bo njihovo poslanstvo obrodilo sadove. »Z velikodušnostjo sprejmite tistega, ki trka na vrata vašega srca, vsakomur ponudite darove, ki vam jih je zaupala Božja dobrota.« Benedikt XVI. jim je dejal tudi, naj vztrajajo v občestvu in sodelovanju s svojimi škofi, naj se njihovo prizadevanje hrani iz izvirov Svetega pisma in zakramentov, naj bodo odprti in krotki za delovanje Svetega Duha ter da naj posebej skrbijo za nove duhovne poklice.

Sveti oče se je nato obrnil na vse posvečene osebe: »Naj bo Bog vedno vaše edino bogastvo: Njemu se pustite oblikovati, da boste današnjemu človeku, željnemu pravih vrednot, pokazali vidno svetost, resnico in ljubezen nebeškega Očeta.« Mlade, ki se pripravljajo na duhovništvo ali posvečeno življenje, pa je sveti oče spomnil, da je Gospod neprestano na delu v svetu in vsakomur, kogar je izbral, pravi, naj hodi za njim. Ta klic zahteva vsakodnevno potrditev in odgovor ljubezni, zato mora biti njihovo srce vedno pripravljeno. Svoj nagovor v zagrebški katedrali je papež Benedikt XVI. sklenil s spodbudo celotni hrvaški Cerkvi, naj bo sol zemlje in luč sveta (Mt 5,13-14), vedno zvesta Kristusu in evangeljskemu sporočilu ter naj bo »bivališče veselja v veri in upanju«.

Audio: