Sveti oče v zagrebški katedrali spomnil na zgled bl. Alojzija Stepinca
HRVAŠKA (nedelja, 5. junij 2011, RV) – Sveti oče je popoldne med večernicami
nagovoril zbrane v zagrebški katedrali. Spomnil je na bl. Alojzija Stepinca, na katerega
grobu se je potem tudi zaustavil v molitvi. Blaženi kardinal je bil neustrašen pastir,
zgled apostolske gorečnosti in krščanske neomajnosti. Njegove zasluge izvirajo predvsem
iz njegove vere. V svojem življenju je imel pogled vedno uprt v Jezusa, po Njem se
je oblikoval tako, da je na koncu postal Njegova živa podoba, tudi v trpljenju. Vztrajno
je branil vse preganjane in s tem resnico ter človekovo pravico do življenja z Bogom.
Benedikt
XVI. je nato izpostavil pomen mučeništva: »Krščansko mučeništvo je svetost v najvišji
meri. Toda to je vedno in samo zahvaljujoč Kristusu.« Bl. Alojzij Stepinac je
na Kristusovo daritev, katero prejemamo preko evharistije, odgovoril s svojim duhovništvom,
škofovstvom in darovanjem lastnega življenja. Njegovo mučeništvo zaznamuje vrhunec
nasilja proti Cerkvi v obdobju komunističnega preganjanja. V tem času je bilo mnogo
škofov, duhovnikov in redovnikov, ki so bili pripravljeni umreti, da le ne bi izdali
Kristusa, Cerkve in papeža. Ljudje so lahko videli, da duhovniki niso izgubili vere,
upanja in ljubezni ter tako so lahko ostali enotni. Ta enotnost pojasnjuje, kar je
človeško nerazložljivo: da niti tako neizprosen režim ni mogel ukloniti Cerkve.
»Tudi
danes je Cerkev na Hrvaškem poklicana k enotnosti, da se lahko spopade z izzivi spremenjenega
družbenega konteksta, da z misijonarsko drznostjo oblikuje nove poti evangelizacije,
še posebej v služenju mladim generacijam.« Sveti oče je opogumil škofe v njihovem
poslanstvu in k usklajenosti s Petrovim naslednikom. Izpostavil je delo za spravo
med kristjani in med kristjani ter muslimani. Člani cerkvene skupnosti morajo biti
kljub svoji raznolikosti med seboj enotni, da lahko predstavljajo pričevanje, ki je
zvesto Gospodu. Zato bi morali biti škofje čuječi in nuditi jasne smernice za področja
duhovnosti, nauka in pastorale. Od pastirjev se pričakuje, da moralni nauk Cerkve
vernikom podajajo verodostojno in jim tako pomagajo oceniti osebno odgovornost in
skladnost med njihovimi odločitvami in zahtevami vere. »V povezavi s tem je bl.
kardinal Stepinac izrekel: 'Zlo, ki je med večjimi v našem času, je povprečnost pri
vprašanjih vere. Ne slepimo se ... Smo katoličani ali pa nismo. Če smo, je potrebno,
da se to pokaže na vseh področjih našega življenja.«
Potem je papež duhovnike
in še posebej župnike spodbudil, naj ne izgubijo poguma ter naj ostanejo čuječi v
molitvi in duhovnem življenju. Tako bo njihovo poslanstvo obrodilo sadove. »Z velikodušnostjo
sprejmite tistega, ki trka na vrata vašega srca, vsakomur ponudite darove, ki vam
jih je zaupala Božja dobrota.« Benedikt XVI. jim je dejal tudi, naj vztrajajo
v občestvu in sodelovanju s svojimi škofi, naj se njihovo prizadevanje hrani iz izvirov
Svetega pisma in zakramentov, naj bodo odprti in krotki za delovanje Svetega Duha
ter da naj posebej skrbijo za nove duhovne poklice.
Sveti oče se je nato obrnil
na vse posvečene osebe: »Naj bo Bog vedno vaše edino bogastvo: Njemu se pustite
oblikovati, da boste današnjemu človeku, željnemu pravih vrednot, pokazali
vidno svetost, resnico in ljubezen nebeškega Očeta.« Mlade, ki se pripravljajo
na duhovništvo ali posvečeno življenje, pa je sveti oče spomnil, da je Gospod neprestano
na delu v svetu in vsakomur, kogar je izbral, pravi, naj hodi za njim. Ta klic zahteva
vsakodnevno potrditev in odgovor ljubezni, zato mora biti njihovo srce vedno pripravljeno.
Svoj nagovor v zagrebški katedrali je papež Benedikt XVI. sklenil s spodbudo celotni
hrvaški Cerkvi, naj bo sol zemlje in luč sveta (Mt 5,13-14), vedno zvesta
Kristusu in evangeljskemu sporočilu ter naj bo »bivališče veselja v veri in upanju«.