Papež hrvaški civilni družbi: Če se vest omeji v subjektivni okvir, je Evropa obsojena na nazadovanje

HRVAŠKA (sobota, 4. junij 2011, RV) – Na srečanju s predstavniki civilne družbe in verskimi voditelji je papež spregovoril o vprašanju vesti, ki jo je neposredno povezal z obstojem Evrope: »Če se vest, v skladu s prevladujočo sodobno miselnostjo, omeji v subjektivni okvir, v katerega se postavlja religijo in moralo, potem za krizo Zahoda ni zdravila in je Evropa obsojena na nazadovanje. Če pa se nasprotno vest ponovno odkrije kot kraj poslušanja resnice in dobrega, kraj odgovornosti pred Bogom in brati, kar je proti vsaki diktaturi, potem je upanje na prihodnost,« so bile papeževe besede.

Benedikta XVI. sta v zagrebškem narodnem gledališču sprejela zadarski nadškof Zelimir Puljić in predavatelj na zagrebški medicinski fakulteti Niko Zurak, sicer tudi član Papeške akademije za življenje. Srečanja s svetim očetom so se udeležili tudi predstavniki političnega, akademskega, kulturnega in gospodarskega sveta ter diplomatski zbor. Kot je Benedikt XVI. povedal zbranim, je z ozirom na razna področja, kjer delujejo, tema vesti transverzalna, prav tako pa je temelj svobodne in pravične družbe tako na narodni kot mednarodni ravni. Pri tem je sveti oče izpostavil Evropo: »Mislim, seveda, na Evropo, katere del je Hrvaška vedno bila na zgodovinsko-kulturni ravni in kar bo kmalu tudi na politično-institucionalni ravni.« Papež je nadaljeval, da je treba priznati in razvijati velike pridobitve moderne dobe, kot so priznanje in jamstvo svobode vesti, človekovih pravic, svobode znanosti in s tem svobodne družbe, vendar pa je pri tem treba ohraniti odprtost razuma in svobode do njihovega nadnaravnega temelja, da bi se tako izognili temu, da te iste pridobitve izbrišejo same sebe. »Kvaliteta družbenega in državljanskega življenja, kvaliteta demokracije sta v dobri meri odvisni od te ''kritične'' točke oziroma vesti, od tega, kako se jo razume in koliko se vlaga v njeno oblikovanje,« je dejal papež.

Izpostavil je, da Cerkev z oblikovanjem vesti, ki je ključnega pomena za kulturno izgradnjo in izgradnjo občega dobrega, družbi daje dragocen prispevek: »Ta prispevek se začne oblikovati v družini, a utrjuje se v župniji, kjer se otroci in mladi učijo poglabljati Sveto pismo, ki je ''veliki kodeks'' evropske kulture.« Hkrati se učijo o smislu skupnosti, ki je utemeljena na daru in ne na gospodarskem interesu ali na ideologiji, na ljubezni, ki je glavna gonilna sila resničnega razvoja vsake osebe in celotnega človeštva, je zatrdil Benedikt XVI. Dodal je, da se ta logika zastonjskosti, ki se je posameznik nauči v otroštvu in mladosti, nato živi v vsakem okolju, v igri in športu, v medsebojnih odnosih in umetnosti, v prostovoljnem služenju revnim in trpečim. In ko je enkrat osvojena, se jo lahko prenese tudi v kompleksna politična in ekonomska področja, prizadevajoč si za polis – mesto, ki bo prijetno in gostoljubno, ki ne bo prazno in lažno nevtraleno, marveč bogato s človeškimi vsebinami, ki imajo izrazito etično potezo, je izpostavil papež.

Benedikt XV. je med drugim spregovoril še o hrvaškem jezuitu Ruđeru Josipu Boškoviću, ki se je pred 300. leti rodil v Dubrovniku. Kot je dejal papež, Bošković zelo dobro uteleša vez med vero in znanostjo, ki se vzjemno spodbujata k odprtemu in raznolikemu raziskovanju, zmožnemu sinteze. »V Boškoviću imamo analizo, imamo proučevanje mnogovrstnih znanstvenih vej in imamo tudi strast za edinost. To pa je značilno za katoliško kulturo,« je zatrdil papež. Pri tem je izrazil podporo ustanovitvi katoliške univerze na Hrvaškem in izrazil željo, da bi to prispevalo k edinosti med različnimi deli sodobne kulture, vrednotami in narodno identiteto, ter prav tako nadaljevalo bogat doprinos, ki ga Cerkev daje hrvaškemu narodu.
Audio: