S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden
V znamenju molitve in dobrodelnosti

VATIKAN (nedelja, 29. maj 2011, RV) – »Molitev vedno pomeni narediti prostor za Boga: njegovo delovanje nas naredi za soudeležene v zgodovini odrešenja,« je dejal Benedikt XVI. med molitvijo rožnega venca, ki ga je minuli teden molil v rimski baziliki Marije Snežne.

Molitev rožnega venca pomeni v Jezusu prepoznavati središče življenja

Sveti oče je izpostavil, da smo v Marijini šoli povabljeni z Jezusom deliti korake: »Da se skupaj z njim spustimo do reke Jordan, da bi Sveti Duh v nas potrdil krstno milost; da se usedemo k mizi v Kani Galilejski in od njega prejmemo dobro vino; da vstopimo v shodnico v Nazaretu, tako kot ubogi, katerim je namenil veselo oznanilo o Božjem kraljestvu; da se povzpnemo na goro Tabor in zaživimo križ v velikonočni luči; in navsezadnje, da pri zadnji večerji sodelujemo pri novem in večnem darovanju.« Molitev rožnega venca, je dejal Benedikt XVI., nam pomaga v Jezusu prepoznavati središče našega življenja, ostajati v Njegovi prisotnosti in svojo voljo usklajevati z Njegovo, storiti vse, kar nam poreče, prepričani v njegovo zvestobo.


Bog je izvir dobrodelnosti

»Biti v srcu Cerkve, biti zmožen v njenem imenu na določen način govoriti in delovati za skupno dobro, ima za posledico posebne odgovornosti znotraj krščanskega življenja, tako na ravni posameznikov kot skupnosti. Le na osnovi vsakodnevne odločitve sprejeti in v polnosti živeti Božjo ljubezen lahko nekdo podpira dostojanstvo vsakega človeškega bitja.« Te papeževe besede so bile namenjene Mednarodni Karitas, ki obeležuje 60 let obstoja. Benedikt XVI. je med drugim izpostavil pomen dobrodelnosti v Cerkvi: »Preko tega pričevanja, vidnega v vsakodnevnem življenju njenih članov, Cerkev doseže milijone ljudi in jim omogoči, da prepoznajo in občutijo ljubezen Boga, ki je vedno blizu vsakemu možu
ali ženi v potrebah. Za nas kristjane je Bog sam izvir dobrodelnosti; dobrodelnost ni razumljena le kot dobrota na splošno, ampak kot podarjanje samega sebe, celo kot žrtvovanje svojega življenja za druge, v posnemanju zgleda Jezusa Kristusa. Cerkev Kristusovo odrešenjsko poslanstvo podaljšuje v času in prostoru: doseči želi vsako človeško bitje, spodbuja jo skrb, da bi vsak posameznik spoznal, da nas nič ne more ločiti od Kristusove ljubezni.«

Jakobov boj z Bogom

»Molitev zahteva zaupanje in bližino, biti kot telo ob telesu, a ne z Bogom sovražnikov in nasprotnikom, ampak z Gospodom, ki blagoslavlja, ostaja vedno skrivnosten in ki se zdi nedosegljiv.« Tako je sveti oče spregovoril ob svetopisemskem odlomku o Jakobovem boju z Bogom, kateremu je posvetil sredino splošno avdienco. »Svetopisemsko besedilo nam govori o dolgi noči iskanja Boga, o boju, da bi se vedelo njegovo ime in videlo njegovo obličje. Gre za noč molitve, ki s trdnostjo in vztrajnostjo prosi Boga za blagoslov in novo ime, novo stvarnost, ki je sad spreobrnjenja in odpuščanja.« Simbol boja nakazuje moč duha, vztrajnost, žilavost v doseganju želenega. In če je predmet želje odnos z Bogom, njegov blagoslov in njegova ljubezen, noč lahko doseže vrhunec le v podaritvi samega sebe Bogu, v prepoznanju lastne šibkosti, ki zmaga takrat, ko ji uspe, da se izročimo v usmiljenje roke Boga. »Dragi bratje in sestre,« je dejal sveti oče, »vse naše življenje je kot ta dolga noč boja in molitve, použiti se v želji in iskanju Božjega blagoslova, ki ne more biti odtrgana ali dosežena z zanašanjem na naše moči, ampak mora biti s ponižnostjo sprejeta od Boga, kot zastonjski dar, ki nazadnje dopušča prepoznati Gospodovo obličje.«

Sveta Ciril in Metod sta še vedno aktualna

»Pričevanje in nauk svetih Cirila in Metoda sta še vedno aktualna, bodisi za tiste, ki so v službi evangelija, bodisi za tiste, ki so poklicani skrbeti za usodo narodov,« je dejal Benedikt XVI. minuli teden, ko je sprejel delegacijo iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Ta je v Rim prišla na tradicionalno romanje ob prazniku svetih Cirila in Metoda, ki ga pravoslavna Cerkev praznuje 24. maja. Papež je med drugim tudi dejal, da lahko narodi v sprejetju odrešenjskega Božjega načrta ponovno najdejo temelje, na katerih graditi civilizacijo in družbo, prežeto z duhom sprave in mirnega sobivanja. »Ne more obstajati resnična edinost brez spoštovanja dostojanstva vsake človeške osebe in njenih neodtuljivih pravic,« je izpostavil papež in dodal, da je Kristusov evangelij – in to sta dobro razumela sveti Ciril in Metod – zmožen razsvetliti vsako okolje in razsežnost človeške izkušnje, da bi jo naredil v polnosti človeško.

Audio: