Šmarnice – Benedikt XVI. o Mariji 19. dan: Mati duhovnikov (2. del)
Dar poklicanosti je dar, ki ga Cerkev vsak dan želi izprositi od Svetega Duha. Cerkvena
skupnost se tako kot na začetku, zbrana okrog Device Marije, Kraljice apostolov, tudi
danes uči od nje, kako prositi Gospoda za razcvet novih apostolov, ki bi v sebi znali
živeti tisto vero in tisto ljubezen, ki je potrebna za oznanjevanje.
Značilen
človekov odgovor, poln zaupanja v Božjo pobudo, je velikodušni in popolni amen nazareške
Device, izgovorjen s ponižnim in odločnim strinjanjem z načrti Najvišjega, ki ji jih
je sporočil nebeški poslanec (Lk 1,38). Njen takojšnji da ji je omogočil, da je postala
Božja mati, mati našega Odrešenika. Marija je morala svoj prvi zgodi se ponoviti še
velikokrat, vse do trenutka Jezusovega križanja, ko je stala ob križu, kot poroča
evangelist Janez, in bila deležna bolečin svojega nedolžnega Sina. Ravno s križa nam
jo je umirajoči Jezus dal za mater in nas njej zaupal kot njene otroke (Jn 19,26–27).
Ona je na poseben način mati duhovnikov in posvečenih oseb. Njej želim zaupati vse,
ki čutijo Božji klic, naj se napotijo v duhovniško ali posvečeno življenje.
Letošnji
svetovni dan naj znova ponudi dragoceno priložnost mnogim mladim, da bodo razmislili
o svoji poklicanosti in se je oklenili s preprostostjo, zaupanjem in polno razpoložljivostjo.
Devica Marija, Mati Cerkve, naj varuje vsak najmanjši kal poklicanosti v srcu tistih,
ki jih Gospod kliče, naj mu sledijo bolj od blizu. Stori naj, da bo postal košato
drevo, polno sadov za dobro Cerkve in vsega človeštva. Za to prosim, medtem ko vsem
podeljujem apostolski blagoslov.