Papež sprejel teološko fakulteto Teresianum: Vsak kristjan potrebuje osebno duhovno
vodstvo
VATIKAN (četrtek, 19. maj 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel
115 predstavnikov Papeške teološke fakultete Teresianum, ki obeležuje 75-letnico svojega
obstoja. Teresianum deluje pod okriljem Reda bosonogih karmeličanov, zato se je srečanja
s svetim očetom poleg študentov, semeniščnikov in predavateljev udeležilo tudi vodstvo
reda. Papež je v govoru izpostavil pomen poglobljenega študija krščanske duhovnosti,
ki izhaja iz antropoloških predpostavk. Papeška teološka fakulteta Teresianum v Rimu
se namreč od svojega začetka, ustanovljena je bila 16. julija 1935, posveča študiju
na področju teologije duhovnosti, upoštevajoč pri tem osnovna antropološka vprašanja.
Ta študij po papeževih besedah ni pomemben le zaradi priprave na poučevanje omenjene
discipline, ampak prav tako za opravljene duhovnega vodenja.
Benedikt XVI.
je izpostavil, da Cerkev tudi danes priporoča duhovno vodstvo, ne le posvečenim osebam,
ampak vsakemu kristjanu, ki želi z odgovornostjo živeti svoj krst, torej novo življenje
v Kristusu. Vsak namreč potrebuje osebno spremljanje s strani voditelja, ki je vešč
v nauku in izkušen v Božjih stvareh, je poudaril papež in dodal, da duhovni vodja
lahko pomaga, da se izognemo subjektivizmom, ter daje na razpolago lastno znanje in
izkušnje, ki jih živi pri hoji za Kristusom. »Gre za ponovno vzpostavitev tistega
osebnega odnosa, ki ga je Gospod imel s svojimi učenci, tiste posebne vezi, s katero
jih je vodil k sprejetju Očetove volje, k sprejetju križa,« je povedal Benedikt
XVI. Zbrane, predvsem študente, je spodbudil, naj, v kolikor so poklicani k tej nepogrešljivi
nalogi, ohranijo zaklad teh študijskih let, da bi spremljali tiste, ki jim jih bo
božja previdnost zaupala, jim pomagali razlikovati duhove in slediti predlogom Svetega
Duha.
Papež je izpostavil tudi karizmo Reda bosonogih karmeličanov, ki izhaja
iz cerkvene prenove sv. Terezije Jezusove in sv. Janeza od Križa v šestnajstem stoletju.
Tej karizmi tudi danes sledi antropološko in teološko prizadevanje na Teresianumu.
Gre za poglabljanje v Kristusovo skrivnost, s tisto inteligenco srca, ki pomeni obenem
spoznati in ljubiti. Jezus je tako postavljen v središče vseh doživljanj in misli,
molitve, študija in delovanja, v središče celotnega življenja. »On je Beseda,
živa knjiga, kot je to bil za sv. Terezijo Avilsko, ki je trdila: za učenje o resnici
nisem imela druge knjige kot Boga,« je dejal papež. Spomnil je tudi na dogodek
iz Terezijinega življenja, ki je ob pogledu na križanega Kristusa doživela korenito
spreobrnjenje. »Z isto vnemo, svetnica sprašuje tudi nas: kako ostati ravnodušen
do tolikšne ljubezni? Odrešenikova ljubezen je vredna vse pozornosti srca in misli
in lahko tudi v nas sproži tisti čudoviti krog, v katerem ljubezen in spoznanje
drug drugega hranita,« je zatrdil papež. Študente je spodbudil, naj vedno gledajo
v končni cilj njihovega študija, torej v Jezusa, ki nas je ljubil in za nas dal svoje
življenje. Študijska leta so dragocen dar božje previdnosti, je nadaljeval sveti oče,
so dar, ki ga je treba sprejeti z vero in ga skrbno živeti kot neponovljivo priložnost
za rast spoznanja o Kristusovi skrivnosti. Benedikt XVI. je vse zbrane še spodbudil
k vedno večji in bolj goreči ljubezni do Cerkve in služenju Cerkvi, v globoki uglašenosti
s Petrovim naslednikom.