Papež sprejel teološko fakulteto Teresianum: Vsak kristjan potrebuje osebno duhovno vodstvo

VATIKAN (četrtek, 19. maj 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel 115 predstavnikov Papeške teološke fakultete Teresianum, ki obeležuje 75-letnico svojega obstoja. Teresianum deluje pod okriljem Reda bosonogih karmeličanov, zato se je srečanja s svetim očetom poleg študentov, semeniščnikov in predavateljev udeležilo tudi vodstvo reda. Papež je v govoru izpostavil pomen poglobljenega študija krščanske duhovnosti, ki izhaja iz antropoloških predpostavk. Papeška teološka fakulteta Teresianum v Rimu se namreč od svojega začetka, ustanovljena je bila 16. julija 1935, posveča študiju na področju teologije duhovnosti, upoštevajoč pri tem osnovna antropološka vprašanja. Ta študij po papeževih besedah ni pomemben le zaradi priprave na poučevanje omenjene discipline, ampak prav tako za opravljene duhovnega vodenja.

Benedikt XVI. je izpostavil, da Cerkev tudi danes priporoča duhovno vodstvo, ne le posvečenim osebam, ampak vsakemu kristjanu, ki želi z odgovornostjo živeti svoj krst, torej novo življenje v Kristusu. Vsak namreč potrebuje osebno spremljanje s strani voditelja, ki je vešč v nauku in izkušen v Božjih stvareh, je poudaril papež in dodal, da duhovni vodja lahko pomaga, da se izognemo subjektivizmom, ter daje na razpolago lastno znanje in izkušnje, ki jih živi pri hoji za Kristusom. »Gre za ponovno vzpostavitev tistega osebnega odnosa, ki ga je Gospod imel s svojimi učenci, tiste posebne vezi, s katero jih je vodil k sprejetju Očetove volje, k sprejetju križa,« je povedal Benedikt XVI. Zbrane, predvsem študente, je spodbudil, naj, v kolikor so poklicani k tej nepogrešljivi nalogi, ohranijo zaklad teh študijskih let, da bi spremljali tiste, ki jim jih bo božja previdnost zaupala, jim pomagali razlikovati duhove in slediti predlogom Svetega Duha.

Papež je izpostavil tudi karizmo Reda bosonogih karmeličanov, ki izhaja iz cerkvene prenove sv. Terezije Jezusove in sv. Janeza od Križa v šestnajstem stoletju. Tej karizmi tudi danes sledi antropološko in teološko prizadevanje na Teresianumu. Gre za poglabljanje v Kristusovo skrivnost, s tisto inteligenco srca, ki pomeni obenem spoznati in ljubiti. Jezus je tako postavljen v središče vseh doživljanj in misli, molitve, študija in delovanja, v središče celotnega življenja. »On je Beseda, živa knjiga, kot je to bil za sv. Terezijo Avilsko, ki je trdila: za učenje o resnici nisem imela druge knjige kot Boga,« je dejal papež. Spomnil je tudi na dogodek iz Terezijinega življenja, ki je ob pogledu na križanega Kristusa doživela korenito spreobrnjenje. »Z isto vnemo, svetnica sprašuje tudi nas: kako ostati ravnodušen do tolikšne ljubezni? Odrešenikova ljubezen je vredna vse pozornosti srca in misli in lahko tudi v nas sproži tisti čudoviti krog, v katerem ljubezen in spoznanje drug drugega hranita,« je zatrdil papež. Študente je spodbudil, naj vedno gledajo v končni cilj njihovega študija, torej v Jezusa, ki nas je ljubil in za nas dal svoje življenje. Študijska leta so dragocen dar božje previdnosti, je nadaljeval sveti oče, so dar, ki ga je treba sprejeti z vero in ga skrbno živeti kot neponovljivo priložnost za rast spoznanja o Kristusovi skrivnosti. Benedikt XVI. je vse zbrane še spodbudil k vedno večji in bolj goreči ljubezni do Cerkve in služenju Cerkvi, v globoki uglašenosti s Petrovim naslednikom.

Audio: