Šmarnice – Benedikt XVI. o Mariji 10. dan: Marija, Mati upanja 3. del
Kolikokrat je Gospod, tvoj Sin, isto izrekel svojim učencem: Ne bojte se! V noči Golgote
si v svojem srcu znova slišala to besedo. Jezus je svojim učencem pred uro izdajstva
rekel: »Zaupajte. Jaz sem svet premagal« (Jn 16,33). »Vaše srce naj se ne vznemirja
in ne plaši« (Jn 14,27). »Ne boj se, Marija!« V nazareški uri ti je angel rekel tudi:
»Njegovemu kraljestvu ne bo konca« (Lk 1,33). Ali je bilo pri koncu, preden se je
začelo? Ne, ob križu te je Jezusova beseda napravila za mater verujočih. V tej veri,
ki je bila gotovost upanja tudi v temini velike sobote, si se bližala velikonočnemu
jutru. Veselje vstajenja se je dotaknilo tvojega srca in te zdaj na novo združilo
z učenci, ki naj bi po veri postali Jezusova družina. Tako si bila sredi občestva
verujočih, ki so v dneh po Jezusovem vnebohodu enodušno molili za dar Svetega Duha
(prim. Apd 1,14) in ga nato na binkošti prejeli. Jezusovo »kraljestvo« je bilo drugačno,
kakor so si ga ljudje mogli zamišljati. Začelo se je v tisti uri, in to »kraljestvo«
ne bo imelo konca. Tako ti ostajaš sredi učencev kot njihova mati, kot mati upanja.
Sveta Marija, mati Božja, naša mati, uči nas s teboj verovati, upati in ljubiti. Pokaži
nam pot v njegovo kraljestvo. Morska zvezda, sveti nam in vodi nas na naši poti!