Šmarnice – Benedikt XVI. o Mariji 9. dan: Marija, Mati upanja 2. del
Ko se je potem začelo Jezusovo javno delovanje, si se morala umakniti, da je mogla
rasti nova družina, ki jo je on prišel osnovat in ki naj bi rasla iz tistih, ki njegovo
besedo poslušajo in izpolnjujejo (prim. Lk 11,27s). Pri vsej veličini in veselju prvega
razcveta Jezusovega delovanja si morala vendar že v nazareški shodnici izkusiti resnico
besede o »znamenju nasprotovanja« (prim. Lk 4,28sl). Tako si doživljala naraščajočo
silo sovražnosti in zavrnitve, ki se je vedno bolj gostila okrog Jezusa vse do ure
križa, ko si morala videti Odrešenika sveta, Davidovega sina, Sina Božjega umirati
med hudodelcema kot neuspelega, v posmeh izpostavljenega. Sprejela si besedo: »Žena,
glej, tvoj sin« (Jn 19,27). S križa si sprejela novo poslanstvo. S križa si na nov
način postala mati: mati za vse, ki hočejo verovati tvojemu Sinu Jezusu in hoditi
za njim. Meč bolečine je presunil tvoje srce. Ali je upanje umrlo? Je bil svet dokončno
brez luči, življenje pa brez cilja? V tisti uri si v svoji notranjosti gotovo znova
poslušala angelovo besedo, s katero je odgovoril na tvojo prestrašenost v trenutku
obljube: »Ne boj se, Marija!« (Lk 1,30).