Papež v Benetkah: Nujno se je pustiti učiti Jezusu Kristusu
BENETKE (nedelja, 8. maj 2011, RV) – Danes zjutraj je sveti oče s sedeža patriarhata
odšel v park sv. Julijana v Mestrah blizu Benetk. Ob deseti uri je daroval sveto mašo.
To je bil osrednji dogodek papeževega apostolskega obiska na severovzhodu Italije.
Somaševalo je okoli 40 škofov in 600 duhovnikov, slovesne maše pa se je udeležilo
skoraj 300.000 vernikov.
Papež je med homilijo razložil današnjo Božjo besedo:
»Evangelij tretje velikonočne nedelje predstavlja dogodek na poti učencev v Emavs,
pripoved, ki nas nikoli ne neha čuditi in ganiti.« Ta dogodek prikazuje
spreobrnjenje iz obupa v upanje, spreobrnjenje iz žalosti v radost in tudi spreobrnjenje
k skupnostnemu življenju. O spreobrnjenju se pogosto govori kot o nečem napornem,
kot o odpovedi. Sveti oče pa je poudaril tudi drugačen pogled: »Nasprotno, krščansko
spreobrnjenje je tudi in predvsem izvir veselja, upanja in ljubezni. Vedno
je delo vstalega Kristusa, Gospoda življenja.«
Benedikt XVI. je zbrane
kot predstavnike cerkvenih skupnosti, izvirajočih iz oglejske Cerkve kot matere mnogih
drugih, nato spodbudil, naj se tako kot učenca na poti v Emavs pustijo učiti Jezusu
Kristusu. Krščanstvo na severovzhodu Italije predstavlja vero, ki je stoletja spremljala
ljudstva, tudi med preganjanji in težkimi preizkušnjami. Danes pa obstaja tveganje,
da ta vera postane prazna, brez svoje globoke vsebine, zgolj nekaj površinskega. Zdi
se, da je krščanstvu odvzeta izkušnja vere v križanega in vstalega Kristusa, ki bi
razsvetljevala bivanje. To stanje je izraz oddaljevanja od Jeruzalema, nevere v moč
in živo prisotnost Gospoda. Tako kot sta se učenca vračala domov zatopljena v dvome,
žalost in razočaranje. »Za vsakogar izmed nas je torej nujno, da se tako kot se
je zgodilo učencema iz Emavsa, pustimo učiti Jezusu: predvsem s poslušanjem in ljubeznijo
do Božje besede, brane v luči velikonočne skrivnosti, da bi razvnela naša srca
in razsvetlila naš razum ter nam pomagala razlagati dogodke življenja in jim dati
smisel. Potrebno pa se je tudi usesti k mizi z Gospodom, postati njegovi povabljenci,
da bi njegova ponižna prisotnost v Zakramentu njegovega telesa in njegove krvi v nas
obudila pogled vere, s katerim bi vse in vsakogar videli z očmi Boga, v luči njegove
ljubezni.«
Učenca sta se po srečanju z Gospodom takoj vrnila v Jeruzalem,
da bi pripovedovala o svoji izkušnji, je nadaljeval sveti oče. Vsak kristjan bi moral
biti pripravljen pričevati in z veseljem oznanjevati Kristusovo smrt in vstajenje.
Papež Benedikt XVI. je prav s svojim obiskom želel podpreti prizadevanje in poglobiti
zaupanje v pastoralne načrte cerkvenih skupnosti in njihovih pastirjev na severovzhodu
Italije. Prav tako je želel podpreti solidarnost med tamkajšnjimi škofijami oz. vsemi
Cerkvami, ki izvirajo iz Ogleja. »Spodbujam vas, da nikoli ne popustite ponavljajočim
se skušnjavam hedonistične kulture in vabam materialistične potrošniške
miselnosti (...) Bodite sveti! V središče svojega življenja postavite Kristusa! Na
Njem zgradite stavbo svojega obstoja. V Jezusu boste našli moč, da se
odprete drugim in iz sebe po njegovem zgledu nareditedar za celo človeštvo.«
Sveti
oče je pred blagoslovom, po molitvi Raduj se, kraljica nebeška, še enkrat nagovoril
zbrane vernike. Povabil jih je, naj pogled obrnejo proti Mariji. Njena združitev s
Sinom je tako globoka, da kjer je prisoten On, ne more manjkati tudi Mati. V njej
se zrcali Kristusovo svetlo obličje. In kdor ji poslušno sledi, ga vodi do Njega.
»V tem velikonočnem času se pustimo osvojiti vstalemu Kristusu. V Njem je začetek
novega sveta ljubezni in miru, ki predstavlja globoko željo vsakega človeškega srca.«
Benedikt XVI. je nato spodbudil priporočanje Mariji, da bi podpirala apostolske napore
duhovnikov; naredila rodovitno pričevanje redovnikov in redovnic; spodbudila starše
pri vsakodnevem prenašanju vere na otroke; razsvetlila pot mladim; da bi z upanjem
napolnila srca starejših; s svojo bližino potolažila bolne in trpeče ter okrepila
prizadevanje številnih laikov, ki dejavno sodelujejo pri novi evangelizaciji v župnijah
in raznih združenjih. Vse to je velik vinograd, v katerega kliče Gospod, sveti oče
pa je vse opogumil, da v njem delajo z resničnim duhom skupnosti.