Papež med današnjo splošno avdienco povabil v ''šolo molitve''

VATIKAN (sreda, 4. maj 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je med današnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra začel novo serijo katehez, namenjenih molitvi, predvsem krščanski molitvi, ki nas jo je naučil Jezus in ki nas jo še vedno uči Cerkev. Sveti oče je poudaril, da v Jezusu človek postane sposoben približati se Bogu z globokim in tesnim očetovsko-sinovskim odnosom. »Skupaj s prvimi učenci in s ponižnim zaupanjem se obrnimo na Učitelja in ga prosimo: Gospod, nauči nas moliti!« je povabil papež. Kot je dejal, z današnjo katehezo vstopamo v ''šolo molitve'', da bi se preko Svetega pisma, cerkvenih Očetov, učiteljev duhovnosti in liturgije naučili še bolje živeti naš odnos z Gospodom. Molitev namreč ni nekaj samoumevnega: treba se je je naučiti, jo vedno znova osvojiti. Tudi tisti, ki so zelo napredovali v duhovnem življenju, vedno čutijo potrebo, da vstopijo v Jezusovo šolo in se naučijo moliti na pravi način. »Prvi pouk prejmemo od Gospoda, preko njegovega zgleda,« je dejal papež. »Evangeliji opisujejo Jezusa v zaupnem in stalnem pogovoru z Očetom: gre za globoko občestvo njega, ki ni prišel na svet zato, da bi izpolnil svojo voljo, ampak voljo Očeta, ki ga je poslal, da odreši človeka.«

Benedikt XVI. je sicer predstavil nekaj primerov molitve v starodavnih kulturah, da bi videli, kako so se ljudje vedno in povsod obračali na Boga. Začel je s starodavnim Egiptom in kot primer navedel molitev slepega človeka, ki božanstvo prosi, da bi spregledal, kar po papeževih besedah kaže na nekaj človeško univerzalnega. V verstvih Mezopotamije prevladuje občutek skrivnostne krivde, a ne primanjkuje upanja na rešitev in osvoboditev s strani Boga. V religiji antične Grčije je zaznati razvoj: z molitvami se želi priklicati božansko pomoč, si pridobiti naklonjenost neba in materialne dobrine, a hkrati je že zaznati njihovo usmerjenost k prošnjam vernega človeka, ki ne prosi le nekaj zase, ampak želi poglobiti svoj odnos z Bogom in postati boljši. Pri Rimljanih se molitev, čeprav v osnovi povezana s prošnjo za božansko zaščito življenja, včasih odpre v čudovite prošnje goreče osebne pobožnosti, ki se spreminja v hvalnico in zahvalo.

Papež je izpostavil, da se v molitvah iz različnih obdobij in civilizacij kaže, da je človeško bitje ustvarjeno in odvisno od Drugega, ki je višji od njega in vir vsega dobrega. »Človek vseh časov moli, ker ne more, da se ne bi spraševal, kaj je smisel njegovega bivanja, ki ostane temno in trpko, če ne vstopi v odnos s skrivnostjo Boga in njegovega načrta za svet,« je dejal papež. »Človeško življenje je preplet dobrega in zla, krivičnega trpljenja ter veselja in lepote, ki nas samodejno in neustavljivo žene, da prosimo Boga za tisto luč in tisto notranjo moč, ki nam pomagata na zemlji in odpirata upanje, ki gre onkraj meja smrti.« Po papeževih besedah poganske religije ostajajo prošnja, ki na zemlji pričakuje besedo iz Nebes. V molitvah različnih kultur lahko vidimo pričevanje religiozne razsežnosti in želje po Bogu, ki je zapisana v srce vsakega človeka. Svojo dovršitev in popolni izraz dobijo v stari in novi zavezi Svetega pisma. »Razodetje namreč očiščuje in izpolnjuje izvorno hrepenenje človeka po Bogu ter mu v molitvi ponuja možnost globljega odnosa z nebeškim Očetom,« je izpostavil Benedikt XVI.

Audio: